Danes okoli pol enajstih je več kot deset metrov dolg kit grbavec, ki ga je Damir Komadina opazil prejšnjo soboto med Koprom in Izolo, znova obiskal slovensko morje. Opazili so ga, ko je plaval od Fiese, mimo Mesečevega zaliva in pod piransko cerkvijo, nato mimo piranske punte v Piranski zaliv, potem pa je izginil proti Savudriji. Potapljač Komadina je bil nad senzacijo v slovenskem morju navdušen. Gre za prvo uradno opažanje te vrste kita pri nas. 

"Najprej sem ugledal nenavadno kroglo, v katero se je stisnila velika jata sledov (haringov). Iz filmov vem, da se te ribe tako vedejo, ko se znajdejo v nevarnosti. Le nekaj trenutkov kasneje pa sem samo nekaj metrov stran od čolna in kakih deset metrov od sebe ugledal veliko temno gmoto. Sprva nisem dojel, za kaj gre. Po izrazito dolgih (več kot tri metre) belih in z vitičnjaki poraslih prsnih plavutih, majhni hrbtni plavuti pri repu in po črni barvi sklepam, da je bil to kit grbavec. Ocenil sem, da je bil dolg več kot deset ali enajst metrov, ker je bil več kot dvakrat daljši od mojega čolna. Kasneje sem mu s čolnom sledil še do Izole. Večkrat je priplaval na površje in brizgnil vodo iz glave. Potem se je izgubil," je za časnik Delo dejal Komadina.

Strokovnjaki na počitnicah
Na Morski biološki postaji Piran so nam povedali, da zaradi šolskih počitnic tam ni nikogar od dveh strokovnjakov za kite, ki bi lahko kaj povedala glede vnovičnega obiska tega sesalca v slovenskih vodah. Prav tako jim osemmetrske živali danes ni uspelo fotografirati. Prejšnji teden se je sicer njihov strokovnjak, doktor biologije Lovrenc Lipej, ob novici o obisku kita odpravil na morje. Ker je danes nedosegljiv, ni mogoče izvedeti, kaj je ugotovil.

Kita grbavca so sicer v Sredozemlju uradno opazili le petkrat, zato je tokratni "obisk" kita pri nas prava senzacija. Znanstveniki ocenjujejo, da je omenjenih kitov na svetu le 70 tisoč, v Atlantiku 12 tisoč, zato niso ravno pogosti v Sredozemlju. Kit grbavec je sicer uvrščen med ogrožene živalske vrste in je zato tudi zaščiten.