Dušan Šešok, od leta 1996 predsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS), je kot prvi človek Iskre prekaljen menedžer. Ve, kako se v tržnem okolju vodijo družbe, ima tako rekoč vse zahtevane kvalitete za vodenje “podjetja” Košarkarska zveza Slovenije. Pa vendar je KZS v finančni in predvsem krizi vodenja.

Razlogi
Prvi človek kateregakoli kluba ali podjetja je zadolžen za to, da zagotovi denar za delovanje. Z 1,5 milijona evrov letnega proračuna in obsegom tekmovanj ter obveznosti, kot jih ima KZS, to več ni mogoče. Če zveza nujno potrebuje denar in predsednik tega ni sposoben zagotoviti, mora odstopiti.

Predsednikova naloga je, da prepozna sistemske težave. Da imamo novega selektorja, je posledica. Vzrok za to je v Šešokovem trmasto-zmotnem prepričanju, da lahko reprezentanco za drobiž polamatersko vodi tako imenovani domači strokovnjak. Na ravni, kot si to igralci zaslužijo, takega strokovnjaka dokazano pri nas ni (več). Za sto tisoč evrov na leto je na trgu kar nekaj zelo izkušenih in uveljavljenih tujcev, pripravljenih zgrabiti za krmilo naše reprezentance. Podpisali bi štiriletno pogodbo in se zavezali. Tako kot v podjetju. Kar Šešok dobro ve. Ve pa tudi to, da bi za kaj takega ne le moral najti denar, ampak prevzeti odgovornost za morebitni neuspeh.

Šešok je zaradi vsega naštetega ne le cokla razvoja slovenske košarke, ampak človek, ki mu bi bilo treba reči Hvala za vse in nasvidenje. Že včeraj.