"Ob zapletih po sprejemu koalicijske pogodbe, vezane na sistemizacijo in plače medicinskih sester, smo zaradi pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester v nekaterih bolnišnicah sprejeli začasni ukrep, ki naj bi se iztekel 31. januarja letos, s katerim smo priznali za 20 odstotkov višje osebne dohodke srednjih medicinskih sester, razporejenih na zahtevnejša delovna mesta," je spomnil direktor direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje Janez Remškar.

V nadaljevanju pojasnjuje, da so ob razmišljanju, kako rešiti problem ustrezne izobrazbe v prihodnje, sicer sprva razmišljali tudi o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, v okviru katerih bi z dodatnimi tečaji in preizkusi znanja skušali reševati nastale težave.

A v zadnjih mesecih je prišlo do sestanka med predstavniki ministrstva za šolstvo in srednjih ter visokih zdravstvenih šol. "Enoten zaključek je bil, da so potrebne določene izpopolnitve šolskega programa na srednji stopnji, poleg tega pa je treba v celoti realizirati predpisan praktični pouk za višje medicinske sestre na vseh visokih šolah," je pojasnil.

Po besedah Remškarja se je izkazalo, da je program srednjih zdravstvenih šol za delo ob bolniku neustrezen. Na nekaterih visokih šolah za nego pa ne realizirajo v celoti predvidenega praktičnega pouka v višini 2300 ur. "Uresničitev tega programa je tudi osnova za ukinitev pripravništva," pravi Remškar.