Slovensko javnost je na božič 2020 pretresel trojni umor v Gerečji vasi v občini Hajdina. Osemintridesetletni Silvo Drevenšek se nikakor ni mogel sprijazniti z razhodom s 35-letno zunajzakonsko partnerico Mojco Lešnik, razlog naj bi bil njegov alkoholizem in nasilništvo, srž spora pa je bila tudi delitev hiše, ki sta jo zgradila nasproti njenih staršev, 58-letne Jožice in 61-letnega Branka Lešnika. V zemljiški knjigi naj bi bil kot edini lastnik zaveden Drevenšek.

Foto: Sobotainfo.com Silvo Drevenšek Prišla je po darilo za sina

Mojci naj bi že nekaj časa grozil, da bo tekla kri, 25. decembra pred štirimi leti pa je svoje besede uresničil. Poslal ji je SMS-sporočilo, naj pride po darilo za njunega sina. Ko sta se srečala v hiši, jo je zabodel, in nadaljeval morilski pohod: tast je zaradi vbodov takoj umrl, tašča je preminila v bolnišnici.

Drevenšek je po krvavem dejanju odšel k sosedom, temeljito nagnil plastenko z vinom in dejal, "zdaj grem pa za sto let v zapor".

In nazadnje je tako tudi kazalo. Na prvem sojenju na ptujskem okrožnem sodišču je bil kot prvi obtoženec doslej obsojen na dosmrtni zapor, a je najstrožja kazen padla zaradi spodrsljaja sodnika Marjana Strelca. V petčlanski senat je namreč imenoval še šesto članico, sodnico porotnico, ki bi vskočila, če bi zbolel ali bil kako drugače zadržan kateri od preostalih članov. Vendar ni bil, razsojala pa je tudi ona. Sodbo je tako sprejelo šest članov senata, namesto petih.

Na vnovičnem sojenju je bil Drevenšek obsojen na 30 let zapora, kar je potrdilo tudi višje sodišče, toda vrhovno je marca lani ugodilo pritožbi tožilstva in kazen zvižalo na dosmrtni zapor. "Pri tej odločitvi je senat upošteval izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj. Upošteval je tudi njegovo neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, prav tako pa tudi dejstvo, da je obtoženec dejanja načrtoval in oškodovancem grozil, da ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti," so takrat zapisali v obrazložitvi.

Vložil zahtevo za varstvo zakonitosti

Drevenšek in njegov odvetnik sta zato vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je pred kratkim obravnaval sedemčlanski senat vrhovnih sodnikov – vendar drugih, kot prejšnjič – in kazen za vsako kaznivo dejanje umora znižal s 30 na 29 let zapora. Enotna kazen ni več dosmrtni, ampak 30-letni zapor.

"Senat je delno ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obsojenčev zagovornik, saj je drugače presodil o obsegu pravnega interesa, ki ga sme zasledovati državni tožilec s pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje, in o pooblastilih sodišča tretje stopnje pri odločanju o tej pritožbi. S pomočjo standardnih metod pravne razlage je senat sprejel stališče, da mora biti kazen dosmrtnega zapora ali 30 let zapora preizkušena na vsaj dveh stopnjah, zato je ni mogoče izreči šele na tretji, torej izjemni stopnji. Dopustnost pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje namreč ni vezana na težo kaznivega dejanja, temveč izključno na višino izrečene kazni. Gre torej za preizkus upravičenosti posega po eni od dveh najvišje predpisanih kazni zapora in ne za preizkus utemeljenosti izbire med najvišje predpisanimi kaznimi," so sporočili z vrhovnega sodišča.