"Ne razumemo, kaj želite," je ob našem vprašanju vztrajal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak. Zanimalo nas je, zakaj bo državna proslava ob 61. obletnici priključitve Primorske k matični domovini v Kopru, čeprav slovenska Istra takrat sploh ni bila del te pripojitve. Do priključitve dela Istre kot tedanje cone B k Jugoslaviji je prišlo šele z razpadom Svobodnega tržaškega ozemlja, torej sedem let pozneje.

Lekcija iz zgodovine

Datumi. Večina današnje Primorske je bila k Jugoslaviji in s tem Sloveniji priključena 15. septembra 1947 (Pariška mirovna pogodba). Del Istre kot cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja pa je bil k naši nekdanji državi dodatno pripojen leta 1954 (Londonski memorandum).

Decentralizacija proslav
Iz urada vlade za komuniciranje so nam po začetni zmedi poslali dolg pisni odgovor, vendar se je na naše vprašanje nanašal le zadnji del, ki pravi, da sledijo načelu decentralizacije proslav. "Koper ima pri tem še prav poseben pomen, saj je največje primorsko mesto in tako tudi simbolizira Primorsko, njeno zvestobo slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi," so med drugim poudarili.

Spektakel na morju
"Proslavo sem si zamislila okoli osrednje točke morja, ki ima povezovalno vlogo tudi z zamejci," je umetniški del proslave pojasnila režiserka Katja Pegan. To bo 45-minutni spektakel s 600 plesalci, pevci in godbeniki, ki bodo nastopili na plavajoči ploščadi in drugih plovilih.