Foto: Anže Petkovšek kolumnisti 14.06.11, Maja Kalan, novinarka Zurnal24, foto: Anze Petkovsek Z 18 tisoč leta 2008 na 28 tisoč letos spomladi je naraslo število mladih od 15. do 29. leta, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Pozor, samo tistih, ki so prijavljeni. Torej brez tistih, ki so se pravkar fiktivno vpisali na kako višjo šolo in delajo prek študentske napotnice, brez tistih, ki se preživljajo z avtorskimi pogodbami. Profesor Igor Pribac je razložil, kje tiči razlog za nezmožnost poenotenja mladih znotraj močnih interesnih skupin, v istem pogovoru pa dodal, da je le nekaj minut pred tem končal govorilne ure, na katerih so se vrstili študenti, ki še vedno, kljub napredujoči krizi, ne pokažejo zanimanja za osnovne družbene težave.

Dobro jutro. Da so mladi v povprečju ne zanimajo za politiko, je že nekoliko izrabljena fraza. Nadgradnja zadnjih let je, da se zdi, kot da jim na vest trkajo že prav vsi, razen njih samih. Pred kratkim je o tem v intervjuju za Delo govorila Vesna Vuk Godina: kako je prav tiste svoje študente, ki so danes stari 30 let, opozarjala, naj ne padejo na limanice, saj jim nikoli ne bo tako dobro, kot jim je bilo v tistem trenutku. Bojim se, da je pravzaprav preveč optimistično govoriti, da so interesi mladih tako heterogeni, da jih ni mogoče združiti pod istim imenovalcem, na primer bojem proti izkoriščanju in začasnim oblikam dela. Bojim se, da jih je tako preprosto speljati na limanice, da za ceno kakega kupona za pijačo in brezplačne piščalke raje kamenjajo parlament pod okriljem “dvoživke” po imenu Šos, tudi če jim ni povsem jasno, kaj bi jim prineslo ali odneslo malo delo.