Z mirno manifestacijo bodo sindikati od vlade zahtevali, naj v parlamentarni postopek čim prej pošlje predlog zakona o minimalni plači, s katerim bi se minimalna plača zvišala za 102 evra na 562 evrov neto.

"Upravičeno pričakujemo, da bo vlada našo zahtevo obravnavala in zakon poslala v parlamentarno proceduro. Za sindikate je ta zahteva izjemno pomemben projekt," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Gre namreč za dvig standarda okoli 200 tisoč delavcev.

"Od vlade pričakujemo, da se bo odmaknila od svoje vpetosti v kapitalske strukture in vplive kapitala na njihove odločitve ter končno prisluhnila zahtevam sindikatov in delavcem, ki so bili novembra na demonstracijah v Ljubljani," dodaja Semolič.

Pripravljeni iti do konca
Če jim vlada ne bo prisluhnila, se bodo "borili z vsemi sredstvi, ki jih premoremo", ne bi pa se tudi pogovarjali o socialnem sporazumu in drugih spremembah, ker bi "zameglili bistvo problema". Rešitev, ki jo zahtevajo delodajalci (da bi hkrati z dvigom minimalne plače spremenili tudi delovno zakonodajo) je za sindikate nesprejemljiva.

Strokovna sodelavka ZSSS Andreja Poje pa je dodala, da naj bi bila minimalna plača dovolj visoka, da delavcu omogoči dostojno življenje, hkrati pa postavljena dovolj nizko, da prestavlja plačno dno. "Tudi dvig minimalne plače v Sloveniji na 562 evrov neto še ne bo omogočil dostojnega življenja delavcu, še manj celotni njegovi družini," dodaja Pojetova.

Minimalne plače imajo negativen učinek
Po njenih besedah je v teoretičnih in empiričnih raziskavah malo soglasja o vplivu minimalne plače na zaposlenost. Kot je povzela ugotovitve ILO, imajo minimalne plače majhen negativen učinek na zaposlovanje, lahko pa obstaja tudi pozitivni učinek v obliki povišanja potrošnje.

Študiji, ki sta bili izvedeni za Slovenijo (avtorica ene od njiju je Pojetova), sta ugotovili, da je imela uvedba minimalne plače od leta 1995 do 2008 majhen in pozitiven vpliv na zaposlovanje.