Sindikalisti so imeli 40.000 podpisov, potrebnih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, v rokah že 12 dni pred rokom, ki se je iztekel v ponedeljek. Končna uradna številka zbranih podpisov naj bi bila znana v sredo ali četrtek, sindikalisti pa jih bodo v DZ vložili v petek, so za STA napovedali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). DZ bo moral nato referendum razpisati.

Uspešno zbiranje podpisov je pokazalo, kaj se zgodi, ko šest sindikalnih central stopi skupaj, je ob koncu akcije Proti razkroju Slovenije sporočil predsednik Konfederacije sindikatov 90 (KS 90) Slovenije Damjan Volf. "Pokazalo je, da sindikalno gibanje ni nemočno in da solidarnost ni beseda iz preteklosti. Ko združimo ljudi okoli skupnega cilja, lahko kapital razpolaga z več denarja, politika z več oblastnimi vzvodi, toda na naši strani ostane nekaj, česar ni mogoče kupiti, in to so ljudje," je poudaril.

Kot je dejal, so s tem dobili pomembno bitko, "vojna za ohranitev socialne države pa še ni dobljena", saj bo končna odločitev padla na referendumu.

"Interventnemu zakonu nasprotujemo, ker smo prepričani, da vprašanje razvoja Slovenije ne more biti vprašanje tega, koliko bomo razbremenili najpremožnejše, koliko privilegijev bomo ustvarili za posamezne skupine in koliko denarja bomo zaradi tega odvzeli skupnim blagajnam. Razvoj države se meri po tem, ali lahko človek od svojega dela dostojno živi, ali ima dostopno zdravstvo, kakovostno javno šolstvo, varno starost in pokojnino, od katere lahko živi," je argumentiral Volf.

Sindikati namreč zakon vidijo kot nevaren za financiranje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, kulture in drugih javnih storitev. Na referendumu se bo zato po njihovem mnenju odločalo o tem, kakšno Slovenijo se želi zapustiti otrokom - "državo, v kateri je vsak prepuščen samemu sebi in globini svoje denarnice, ali družbo, v kateri razumemo, da smo močni toliko, kolikor znamo poskrbeti drug za drugega".

Medtem pa je premier Janez Janša ob današnji predstavitvi predlaganih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ dejal, da interventni zakon opredeljuje smer politike njegove vlade. "Z razvojnim zakonom bo sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem," je povedal.

Nasprotnikom zakona je očital demagogijo, ki je "zakurjena tako, da gori do neba". Razvojni zakon po njegovih besedah predvideva ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, razvojno kapico pri prispevkih, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin in nižji davek za določena osnovna živila in energente.

Posebej je izpostavil, da se torej dotika tudi energetske draginje. "S sprejetjem ali zavrnitvijo tega zakona se bo odločilo, ali imamo večji manevrski prostor pri zmanjševanju te obremenitve ali pa bomo v celoti oziroma v največji meri prepuščeni tveganjem, na katere nimamo vpliva. Ko seštejemo vse te učinke, gre za odločitev, ki bo neposredno vplivala na življenje 1,5 milijona ljudi v Sloveniji. In upam, da se tega zavedamo," je bil odločen.

Kdaj bo referendum o interventnem zakonu, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, v DZ pa so podpise zanj spomladi prispevali tudi poslanci SDS, še ni znano, se je pa v zadnjih dneh omenjalo začetek decembra.                        

dezurni@styria-media.si