Sintetična obdavčitev. Izbere jo lahko vsak, komu se splača

Foto: Profimedia Denar Foto: Profimedia Denar, evro
Fizične osebe se lahko po novem odločijo, da se njihovi prihodki iz kapitala (obresti, dividende, dobički in dohodki iz oddajanja premoženja v najem) vštejejo v letno davčno osnovo. Za normirance to pomeni, da od 4500 evrov dividend, dobička ali najemnin ni treba plačati nič davka, še dodatnih skoraj devet tisoč evrov pa je obdavčenih le s 16-odstotno davčno stopnjo, medtem ko je davek sicer 25-odstoten.
Oglej si celoten članek

Do zdaj je veljalo, da se od dividend ali od dobička plača 25-odstotni davek, ki je dokončen, po novem pa se bo lahko vsak odločil, da se mu ti prihodki prištejejo v letno davčno osnovo in se sintetično, to je skupaj z drugimi dohodki, obdavčijo z dohodnino.

Davek na dobiček je od letos 25-odstoten, dohodnina pa od 16- do 45-odstotna, a je pri dohodnini mogoče uveljavljati tudi splošno olajšavo in olajšave za otroke.

Z eno izjavo do skoraj dva tisoč evrov prihranka

Poglejmo na konkretnem primeru normiranca, ki dobi 4500 evrov dividend, od katerih bi moral doslej plačati 1125 evrov davka. Po novem se bo lahko odločil, naj se dividende obdavčijo z dohodnino in plačal ne bo nič davka, saj je 4500 evrov znesek, od katerega se ne plača še nič davka, drugi njegovi dohodki prek espeja pa se ne štejejo v dohodnino, ker uveljavlja normirane stroške. Če prejme 4500 evrov najemnin na leto, bi tako prihranil 608 evrov.

Normiranec, ki bi dobil 13.255 evrov dividend ali dobička, bi plačal 3314 evrov davka, če bi se odločil za sintetično obdavčitev z dohodnino, pa le 1401 evro, kar pomeni, da bi prihranil kar 1913 evrov.

V letu 2020 je bilo približno 22 tisoč samozaposlenih in ne popoldanskih samostojnih podjetnikov normirancev. 

Pomembno je le, da ne gre za dohodke iz dejavnosti

Zavezanec, ki dosega dohodek iz dejavnosti, in ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov  in normiranih odhodkov (torej s. p. normiranec) ter hkrati dosega tudi dohodke iz kapitala in iz oddajanja premoženja v najem, ki niso v zvezi z opravljanjem te dejavnosti, se lahko odloči, da se ti dohodki iz kapitala in iz oddajanja premoženja v najem, ki niso v zvezi z opravljanjem dejavnosti, vštevajo v letno davčno osnovo. Dohodki iz kapitala in oddajanja premoženja v najem, ki niso prihodek iz dejavnosti samostojnega podjetnika, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, se obravnavajo enako kot pri katerem koli drugem zavezancu, ki dosega tovrstne dohodke. Ti zavezanci (ki dosegajo dohodke iz kapitala in oddajanja premoženja v najem) se lahko odločijo za vštevanje v letno davčno osnovo (sintetično obdavčitev), kar posledično pomeni tudi priznavanje olajšav (vključno s splošno olajšavo), ki se priznavajo v sistemu  sintetične obdavčitve. Za sintetično obdavčitev se tak zavezanec lahko odloči tudi, če nima drugih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (npr. dohodkov iz zaposlitve ...). 

Ministrstvo za finance

Prihranki možni tudi za zaposlene

Prihranki pa so možni tudi za zaposlene z nizkimi plačami in za upokojence. Manj kot ima človek prihodkov, bolj se mu splača obdavčitev po dohodninski lestvici, višjo plačo kot ima, manj se mu to splača.

Poglejmo za primer nekoga, ki je dobil tisoč evrov dividend. Od tega bi moral po ločeni obdavčitvi plačati 250 evrov davka.

Če ima 1200 evrov bruto plače, se mu splača uveljaviti sintetično obdavčitev, saj bo z dodatnimi tisoč evri prihodkov še vedno v razredu, kjer je obdavčitev 16-odstotna, namesto 250 evrov davka bo tako plačal 160 evrov več dohodnine.

Pri 1600 evrih bruto plače pa se sintetična obdavčitev ne splača, saj bo dodatnih tisoč evrov obdavčenih s 26-odstotno davčno stopnjo, posameznik pa bi plačal deset evrov več davka. Je pa možno, da bi imel ta zavezanec več otrok in bi lahko uveljavljal dohodninsko olajšavo zanje, v tem primeru bi se mu sintetična obdavčitev najbrž splačala.

Zahteva za sintetično obdavčitev se poda z ugovorom na informativni izračun dohodnine (ne tega, ki ga dobite letos, ampak za letošnje leto, ki ga boste dobili prihodnje leto, saj možnost sintetične obdavčitve velja šele od 1. januarja letos) ali z vložitvijo vloge za odmero dohodnino, če informativni izračun ni izdan.

V sintetično obdavčitev se lahko prištevajo tudi prihodki iz oddajanja premoženja v najem. Tudi dokončna obdavčitev najemnin se letos spreminja, normiran stroški so po novem desetodstotni, davčna stopnja pa 15-odstotna.

Če je nekdo dobil 500 evrov najemnine na mesec to pomeni 6000 evrov prihodkov na leto, normirani stroški so deset odstotkov, torej 600 evrov, kar pomeni, da se 15-odstotni davek odmeri od 5400 evrov osnove in znaša 810 evrov ali 13,5 odstotka od vseh prihodkov. V tem primeru se sintetična obdavčitev splača le redkim, ki imajo izjemno nizke prihodke. V primeru najemnin je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške za dela, ki ohranjajo vrednost nepremičnine.

Zavezanec se ne more odločiti, da se le nekateri njegovi dohodki iz kapitala oziroma dohodki iz oddajanja premoženja v najem, ki jih je dosegel, obdavčijo z dohodnino sintetično, drugi pa ostanejo obdavčeni z dohodnino po proporcionalni stopnji kot končnim davkom.

Upokojenci so razred zase

Kako bodo obdavčeni upokojenci, je nekoliko težje izračunati. Poleg splošne olajšave starejšim od 70 let pripada še 1500 evrov olajšave za starostnike, pripada pa jim še pokojninska olajšava v višini 13,5 odstotka pokojnine, ki se ne odšteje od davčne osnove, ampak od obračunane dohodnine.

Če ima upokojenec, starejši od 70 let, 1200 pokojnine, ima na leto 14.400 evrov prihodkov. Pripada mu 4500 evrov splošne olajšave in še 1500 starostne, skupaj 6000 evrov, kar pomeni, da je davčna osnova 8400 evrov. Od takšne osnove se plača 1344 evrov dohodnine, a upokojencem pripada še pokojninska olajšava, ki v tem primeru znaša 1944 evra (13,5 odstotka od pokojnine) in se odšteje od obračunane dohodnine. Upokojenec v tem primeru ne plača dohodnine, prejel pa bi lahko še 600 evrov prihodkov, ki ne bi bili obdavčeni. Če bi imel več prihodkov, pa bi se obdavčili, prvih 8755 evrov s 16-odstotno davčno stopnjo.

Upokojenci nad 70 let dohodnine ne plačujejo, če je njihova pokojnina nižja od 1624, mlajši od 70 let pa če je nižja od 1364 evrov.

janez.zalaznik@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 23

  • 09:04 15. April 2022.

    Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, ki je na tem položaju jeseni 2020 zamenjal odstopljeno Aleksandro Pivec, se je od svoje …

  • 01:09 13. April 2022.

    Državna blagajna je prazna, zapufani smo do fondamenta a desničarji pred volitvami delajo take traparije, ki bodo sigurno vplivale še …

  • 11:55 12. April 2022.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.