Šircelj trdi, da v plače javnih uslužbencev ne bodo posegali

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Vsak evro javnega denarja je treba nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist, ambicija pa je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, ki zagotavlja socialno varnost, a ne dopušča zlorab, je predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti ob začetku današnje redne seje DZ pospremil finančni minister Andrej Šircelj.
Oglej si celoten članek

Šircelj je ponovil, da javne izjave, da ljudje zaradi okoli 330 milijonov evrov težkega reza proračunskih sredstev v socialne izdatke ne bodo dobili tistega, kar jim pripada, niso resnične. "Gre za ustvarjanje strahu in negotovosti med ljudmi. Takšno politiko odločno zavračam. Nedopustno je strašiti upokojence z izgubo pokojnin, mlade z izgubo štipendij, starše z izgubo nadomestil in ljudi v socialni stiski z izgubo pomoči," je poudaril.

Kot je nadaljeval, pri tem znižanju sredstev ne gre za krčenje pravic, temveč za urejanje sistema, saj da "moramo biti odgovorni pri upravljanju javnega denarja".

Na ministrstvu so zato pri pripravi proračunov po njegovih besedah predvideli ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov.

"Nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, večina ukrepov pa pomeni predvsem optimizacijo poslovanja javnega sektorja, urejanje evidenc, poenostavitev postopkov in časovno prilagajanje nekaterih investicij. Posebno pozornost namenjamo socialnim transferjem, izboljšali bomo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi ter elektronsko zaznavanje neskladij, da bomo pravočasno preverjali upravičenost do pomoči, preprečevali zlorabe, prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališč ter učinkoviteje izterjevali neupravičena izplačila," je pojasnil.

V zvezi z javnim sektorjem je izpostavil, da bodo stroške dela obvladovali premišljeno in da ne načrtujejo linearnega zmanjševanja števila zaposlenih, poseganja v pravice zaposlenih ali plačno reformo, ki se izvaja in ostaja v veljavi.

"To ne pomeni, da bomo zmanjševali kadrovske zmogljivosti tam, kjer jih država nujno potrebuje. Zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in varnost morajo imeti ustrezno število zaposlenih. Ob tem bomo z naravnim odlivom, prerazporeditvami, digitalizacijo in uvajanjem umetne inteligence iskali možnosti za učinkovitejše delo javnega sektorja," je dejal.

"Rast mase plač bomo obvladovali z odgovornim načrtovanjem prihodnjih zaposlitev, preverjanjem potreb po novih delovnih mestih, prerazporeditvami in večjo produktivnostjo," se je zavezal.

Pojasnil je še, da se bo na področju zdravstvenega zavarovanja uskladilo ukrepe, povezane z bolniškimi odsotnostmi, racionalizacijo poslovanja ter doseganjem ugodnejših cen zdravil in medicinske opreme. Načrtuje se tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja.

"Vsak evro javnega denarja moramo pretehtati in ga nameniti tja, kjer bo ustvaril največjo korist. Naša ambicija je ustvariti gospodarno, učinkovito in razvojno naravnano državo, državo, ki zagotavlja socialno varnost, spoštuje pravice ljudi, vendar ne dopušča zlorab," je povzel.

Leta 2027 naj bi se sicer v proračun steklo 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. V letu 2028 naj bi se prihodki dodatno zvišali na nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov. Proračunska poraba se bo medtem v letu 2027 zvišala za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov in bo na podobni ravni ostala tudi v letu 2028.

Proračunski primanjkljaj je tako za leto 2027 predviden pri 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP. Leto pozneje naj bi se znižal na 1,7 milijarde evrov, kar v deležu BDP pomeni dva odstotka.

Potem ko je Evropska komisija napovedala, da bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije prihodnje leto znašal 4,5 odstotka BDP, je Šircelj danes ponovil, da ta napoved vključuje učinek zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga 6. decembra čaka referendum. "Napoved Evropske komisije ne vključuje vseh dodatnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, temveč predvsem že sprejete ukrepe, zato je pri primerjavi obeh napovedi treba upoštevati, da temeljita na različnih predpostavkah in vključujeta različen obseg ukrepov," je opozoril.

Vnovič je dejal, da bo vlada učinke zakona, če bo sprejet, upoštevala ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2027. Bruselj jih je sicer ocenil na 1,2 odstotka BDP, dinamična ocena finančnega ministrstva pa je postavljena pri 0,8 odstotka BDP.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 11:28 18. November 2026.

    Penzijonistom za 100 Eur povečati penzije, pa pridemo vsi voliti za, pa naj pohiti, časa ni več veliko, ker razlage …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.