Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno pridelana hrana je izhodišče, zdravih prehranjevalnih navad, pred dnevom varne hrane 7. aprila poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer si prizadevajo, da bi zmanjšali trend naraščanja prekomerne telesne teže in število kroničnih nenalezljivih bolezni.

"Za zagotavljanje varnosti živil je bistveno, da so vsi členi v živilski verigi - od njive do vilice - natančno opredeljeni, nadzorovani in obvladovani, pri tem pa vsi deležniki v živilski verigi dosledno izpolnjujejo svoje pristojnosti in odgovornosti," so zapisali na spletni strani.

Za varno prehrano lahko veliko naredimo tudi sami, če upoštevamo pet temeljnih ukrepov, ki so predstavljeni tudi v spodnjem videu: skrbimo za čistočo, ločujemo kuhana in surova živila, hrano ustrezno toplotno obdelamo, jo hranimo pri ustrezni temperaturi ter uporabljamo varno vodo in surovine.

"S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni," poudarja Marjan Ivanuša, vodja Urada SZO za Slovenijo."Samo zaradi driske vsako leto umre milijon in pol otrok. Zato je pomembno, da uporabniki že v izhodišču za pripravo hrane uporabljajo varno vodo in živila. Neustrezna hrana lahko povzroči akutno bolezen, v nekaterih primerih tudi smrt, lahko pa vodi v kronične težave. Prisotnost strupov ali težkih kovin lahko med drugim povzročata nevrološke motnje in raka."

Varnost živil je za javno zdravje in za vsakega posameznika, od rojstva pa do pozne starosti, izrednega pomena. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, so najbolj pogosto rezultat uživanja živil, ki vsebujejo patogene mikroorganizme ali kemikalije. "Škodljivi učinki na zdravje ljudi zaradi hrane, ki ni varna, so lahko kratkoročni ali dolgoročni, lahko pa se izrazijo šele pri potomcih," opozarja Ada Hočevar Grom, namestnica direktorja NIJZ. "Nekatere kemikalije se namreč nalagajo v telesnih tkivih, kjer zakasnjeno škodljivo delujejo na zdravje. Zato je zelo pomembno, da se nekatere  ukrepe za zagotavljanje varne hrane ciljno usmeri v populacijske skupine, kot so otroci, nosečnice, doječe matere, alergiki, posamezniki s kroničnimi presnovnimi boleznimi, ki so na določene snovi v hrani lahko bolj občutljive."

Najbolj pogosta klinična slika bolezni, ki se prenašajo s hrano, vključuje bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, pogosto pa se lahko izrazi tudi z drugimi simptomi. Običajno gre za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic. Vse pomembnejši  pa so vplivi prehranjevalnih navad in premalo gibanja na razvoj kroničnih bolezni - bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni in različnih vrst raka, kar pa ima dolgoročne posledice tako za vsakega posameznika, kot za družbo kot celoto.

Dejanska incidenca okužb s hrano ni znana in je po vsej verjetnosti bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav, saj prijave zajemajo samo tiste obolele osebe, ki poiščejo zdravniško pomoč. Med bakterijskimi povzročitelji  črevesnih nalezljivih bolezni so pri nas po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami in patogenimi E.coli.