Škodijo tudi "ultra lahke"

Foto: Žurnal24 (Foto: iStockPhoto)
Vsako leto 31. maja tradicionalno obeležujemo svetovni dan brez tobaka. V Evropi vsako leto zaradi uživanja tobaka umre 1,2 milijona ljudi. V Sloveniji v zadnjih desetih letih število kadilcev upadlo.
Oglej si celoten članek

V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre okoli tri tisoč ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot skupaj predstavljajo smrti zaradi umorov, samomorov, prometnih nezgod, letalskih in železniških nesreč, nesreč pri delu, nesreč v domačem okolju, padcev, utopitev, zastrupitev, požarov, poplav in neurij, drugih naravnih katastrof in drugih nesreč.

V Sloveniji lahko posledicam kajenja pripišemo skoraj vsako sedmo smrt, pri moških srednjih let pa celo vsako tretjo, opozarjajo na IVZ.

Tobak kriv za prezgodnjo obolevnost in umrljivost
Letošnja vodilna tema svetovnega dneva brez tobaka je Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom. Gre za mednarodno pogodbo za okrepitev ukrepov za omejevanje epidemije rabe tobaka, Slovenija pa jo je ratificirala 26. januarja 2005.

Več in dlje ko nekdo kadi, večje je tveganje za razvoj bolezni, povezanih s kajenjem. Pri tem so cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina, katrana in ogljikovega monoksida prav tako škodljive kot vse druge.

Pri SZO ocenjujejo, da v Evropski regiji zaradi uživanja tobaka na leto umre 1,2 milijona ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov vseh smrti na leto. Uživanje tobaka je tudi eden glavnih vzrokov za prezgodnjo obolevnost in umrljivost, ki ga je mogoče odpraviti.

V desetih letih manj kadilcev
Če evropske države ne bodo ukrepale učinkoviteje, bo leta 2020 za posledicami tobaka umrlo že dva milijona prebivalcev Evrope, kar bi predstavljalo 20 odstotkov vseh smrti, opozarjajo na ministrstvu za zdravje.

Slovenija spada med države, v katerih kadi manj kot 25 odstotkov odraslih prebivalcev. Število kadilcev se je zmanjšalo predvsem v preteklem desetletju, ko je bila leta 1996 v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji uvedena razmeroma restriktivna zakonodaja na področju nadzora nad tobakom.
 
Kajenje lahko opustite tudi s pomočjo telefona
Pod okriljem CINDI Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana, lahko že od leta 2006 na svetovalnem telefonu pomoč poiščejo vsi, ki želijo kajenje opustiti in se vselej ne obrnejo po pomoč k zdravnikom ali zdravstvenim delavcem. Pri CINDI poudarjajo, da se s tem vloga zdravnikov in zdravstvenih delavcev ne zmanjšuje, gre le za dodatno pomoč pri promociji zdravja. Telefon je namenjen kadilkam in kadilcem, ki se v organizirane oblike pomoči ne želijo vključiti, potrebujejo pa anonimni strokovni nasvet. Pokličejo lahko tudi tisti, ki so kaditi že prenehali, vendar pa potrebujejo podporo v času vzdrževanja abstinence.

V svetu so s prvim majem kajenje na javnih mestih prepovedali tudi na Kitajskem, kjer živi okoli 1,3 milijarde prebivalcev, med njimi pa naj bi bilo kar 300 milijonov kadilcev. Kajenje je med drugim prepovedano na avtobusih, v barih in restavracijah, ne pa na delovnih mestih, kjer je še vedno dovoljeno prižgati cigareto. Pred tem je bilo kajenje prepovedano le v bolnišnicah.

Zakonska prepoved kajenja
Od petega avgusta 2007 je v Sloveniji prepovedano kaditi v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, vključno z gostinskimi obrati. Cilj ukrepa prepovedi kajenja je popolna zaščita ljudi, ki so v teh zaprtih prostorih, pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima.

V Evropi so prepoved kajenja v zaprtih delovnih in javnih prostorih, vključno z restavracijami in bari, uvedle že številne države. Prva je bila Irska 29. marca 2004, od takrat pa so ji sledile Škotska, Velika Britanija, Wales, Severna Irska, Italija, Malta, Švedska, Finska, Estonija, Islandija, Litva, z nekaj izjemami tudi Norveška in Belgija ter Francija in Nizozemska.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.