"Ukrepe že pripravljamo, a je prezgodaj govoriti o podrobnostih," je povedal na novinarski konferenci. "Mislim, da bo skupna akcija evropskih držav prispevala, da bo posojilni krč popustil in se bo začela gospodarska rast," je dejal Križanič. Za državna poroštva, ki jih omogoča konec leta 2008 uveljavljena novela zakona o javnih financah, se trenutno zanimata dve banki, a vlog še nista oddali. Čakata namreč na izdajo državnih obveznic, ki jih namerava država v kratkem izdati v višini ene milijarde evrov. "Z nekaj večjo zadolžitvijo države bomo povečali vlogo v finančnem sektorju in tako pospešili njegovo kreditno aktivnost," je dejal minister ter dodal, da je bil odziv vlagateljev ob predstavitvi obveznice – ta bo tako triletna kot tudi petletna – zelo dober.

403 milijonov evrov več ...

... bo v rebalansu proračuna namenjenih za socialo.

Poroštva bankam kmalu po oddaji vloge
Poroštva bankam bo mogoče izdati v zelo kratkem času po oddaji vloge. "Če bo postopek stekel, bo posojilni krč hitro popustil, v nasprotnem primeru bodo sprejeti dodatni ukrepi," je dejal Križanič. O teh je danes razpravljala tudi tako imenovana krizna skupina ministrov, finančni minister pa podrobneje o njih ni želel govoriti. Dejal je le, da jih bodo izpeljali tako, da ne bi obremenjevali proračunskega primanjkljaja. Vlada bo predvidoma sredi februarja poslala v DZ predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se bo proračunski primanjkljaj zvišal na 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je primanjkljaj v obdobju recesije," je dejal Križanič ter dodal, da gre za dolgoročno izravnan proračun. Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo s povrnitvijo gospodarske rasti primanjkljaj izničil, če rasti ne bo, pa bo ostal še leto ali dve.

Z rebalansom do lizbonskih ciljev
Slovenija bo z rebalansom poskrbela za uresničevanje lizbonskih ciljev, to je zagotovitev dovolj velikega deleža kakovostnih slovenskih investicij v raziskave in razvoj, da se bomo sčasoma začeli uvrščati med najrazvitejše države EU, je napovedal Križanič. Z rebalansom se tako za 150 milijonov evrov povečujejo sredstva za ministrstvi za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter gospodarstvo, kar bo po Križaničevih besedah namenjeno najbolj kakovostnemu delu gospodarstva. Poleg tega je napovedal še sredstva za financiranje novih razvojnih projektov, pospešeno uvajanje novih izdelkov in tehnologij ter začetek dela prvega resnega sklada tveganega kapitala, povečujejo se tudi sredstva, ki jih EU v skladu z državnimi pomočmi dopušča malim in srednjim podjetjem.