Kot je povedal Rupel, sta z gostom govorila predvsem o tem, kaj je z vidika slovenskega predsedovanja EU mogoče storiti na relaciji med EU in uradom ZN za begunce. "Poznamo problem beguncev. Videli smo del te problematike, tudi pred kratkim na obisku na Bližnjem vzhodu," je dejal Rupel in dodal, da EU in urad ZN za begunce druži tudi zanimanje za medkulturni dialog. "Gosta sem med drugim vprašal, kako ocenjuje idejo Unije za Sredozemlje in kako je mogoče to idejo uporabiti za izboljšanje statusa rešitev problemov na tem področju."

"EU specifičen problem"
Kot je izpostavil Rupel, je EU specifičen problem. "EU je organizacija sedemindvajsetih držav, ki imajo različne pravne sisteme obravnavanja beguncev. Vendarle mejá med nami ni oziroma jih je vse manj, tako da je tudi nekaj logističnih problemov," je še dejal Rupel. "Imamo skupno mejo, skupen prostor, hkrati pa veliko azilnih sistemov, ki so med sabo precej različni," je ob tem povedal Guterres in dodal, da je zelo težko usklajevati prostor s skupno mejo in veliko različnimi nacionalnimi sistemi. "Ključni vidik v trenutnem razvoju EU je razvijanje evropskega azilnega sistema. Slovensko predsedstvo EU je predlagalo številne pobude, ki so zelo koristne za razvoj tega projekta, in razvili smo zelo pomembne oblike sodelovanja," je še poudaril Guterres.

Gosta sprejel tudi Türk

Antonio Guterres je Türku predstavil različne oblike sodelovanja in svetovanja, ki jih visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) omogoča državam članicam EU. © BOBO

Na srečanju s slovenskim predsednikom Danilom Türkom pa je Guterres je predstavil svoje poglede na razvoj varovanja beguncev v sklopu EU in ob tem posebej opozoril na vprašanje usklajenosti ureditev evropskih držav na tem področju. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi prakse uveljavljanja najmanjšega skupnega imenovalca v tej politiki. Guterres je predstavil tudi različne oblike sodelovanja in svetovanja, ki jih visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) omogoča državam članicam EU pri uporabi mednarodnih standardov določanja statusa begunca in pri vodenju postopkov v zvezi s tem. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost v uradu predsednika republike, je bil Türk mnenja, da bi Sloveniji takšno sodelovanje koristilo.