"Kot davkoplačevalka sem nad stališčem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) navdušena, ker menim, da je njihova primarna naloga iz prenesenega premoženja čim več iztržiti. Biti morajo dober gospodar kot vsi preostali. Njihova logika, da s presežno ponudbo ne bodo preplavili trga in s tem znižal cen, je pravilna," odločitev slabe banke, da na trg ne bodo dali stanovanj, ki jih je NLB prenesla nanjo – ker bi ga s tem lahko zamajali –, komentira Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete.

Mnenja stroke različna

Njen kolega Ivo Lavrač se s tem ne strinja: "Mislim, da država ne bi smela dovoliti, da DUTB z nepremičninskim premoženjem počne, kar se ji zahoče. Ne odobravam, da se špekulira z mojim denarjem in denarjem drugih davkoplačevalcev, da se dolga leta nosi stroške praznih stanovanj in čaka na ugodno priložnost za prodajo." Po njegovem mnenju bo nepremičninski trg s takšno politiko uničila prav DUTB, ki z ustavitvijo prodaje nepremičnin preprečuje tudi zagon gospodarstva. Podobno meni ekonomist Maks Tajnikar. "DUTB bi morala nepremičnine čim prej prodati, saj v času, ko so prazne, le propadajo," pravi in dodaja: "Ni verjetno, da se bo vrednost nepremičnin v naslednjih dveh letih zvišala. Morda se bo v 15, ampak ali resnično hočemo, da DUTB obstaja toliko časa." Napoveduje še, da bomo v bodoče najbrž priča poskusom, da se slaba banka kot ustanova ohrani.

Za kvadrat 1.200 evrov

Bojan Klenovšek, stečajni upravitelj Vegrada AM, ki je na dražbi prodajal stanovanja, pravi, da je za 266 stanovanj in 27 poslovnih prostorov prejel 6.000 ponudb. Cene so bile za ljubljanske razmere namreč zelo ugodne. "Cene niso bile enoznačne, toda čez palec bi bilo za kvadratni meter bivalne enote treba plačati okrog 1.200 evrov," dodaja Klenovšek.