Slovenija po rezultatih zadnje raziskave Transparency Internationala, ki meri zaznavo korupcije v javnem sektorju, spada med države, ki so utrpele največji padec ocene na svetu; med 177 državami je zdrsnila za šest mest v primerjavi z lani, in sicer na 43. mesto. Slovenija je tako pristala v družbi Sirije, Libije, Jemna, Španije, Islandije in Avstralije. Raziskava sicer temelji na zaznavi poslovnežev in analitikov o stopnji korupcije v javnem sektorju.

Volje za spremembe ni

Da je korupcija v Sloveniji sistemski pojav, društvo Integriteta in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarjata že več let. "Politiki s prilagojeno zakonodajo interesnim skupinam vplivajo na naš vsakdan, tako da se krčijo naše pravice. Mi pa jih na koncu spet volimo, čeprav z njimi nismo zadovoljni," opozarja Simona Habič, predsednica društva Integriteta. "Rezultati raziskave so jasen znak vladi in politiki, da se s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti težave ne bodo rešile," pravijo v društvu in dodajajo, da prave politične volje za spremembe v Sloveniji ni. "Poslanci sprejemajo zakone 'brez jajc', mimo ustave in v neskladju z drugimi zakoni pod vplivom skritih lobističnih interesov," navaja Habičeva.

Glede na raziskavo je sicer letos najmanj korupcije na Danskem in Novi Zelandiji, najslabše pa so se uvrstile države, v katerih je bila nedavno vojna ali še vedno potekajo konflikti; zadnje mesto si delijo Afganistan, Somalija in Severna Koreja.

"Sveder proti korupciji"

"Korupcija je prisotna v vseh državah, kriza pa jo je pri nas le še bolj razkrila," je včeraj dejal Borut Pahor, predsednik države, in dodal, da KPK ne more preganjati korupcije, če nima orodja: "Ne more iti v podzemlje s kavno žličko, potrebuje sveder." Vodstvo KPK je sicer prejšnji teden protestno odstopilo s pojasnilom, da ne more več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in da je predmet čistega populizma.