Svetovni dan varčevanja, 31. oktober, so razglasili v Milanu leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic. Da je varčevanje pomembno, učijo že otroke, v današnjih razmerah globalne finančne krize in ohlajanja svetovnega gospodarstva pa je varčevanje tako posameznikov kot države še pomembnejše.

Tradicionalni varčevalci
Slovenci smo dokaj varčen narod, vendar se večinoma še vedno odločamo za tradicionalne oblike varčevanja. Dobra tretjina prihrankov je po podatkih Banke Slovenije s konca junija v bančnih vlogah, se pa v zadnjih letih krepi varčevanje prebivalstva v vzajemnih skladih. Znesek vlog gospodinjstev v bankah je avgusta dosegel 12,8 milijarde evrov, kar je milijardo evrov več kot v enakem obdobju lani. Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je leta 2006 po podatkih statističnega urada znašala 16,3 odstotka. Glede na leto 2002, ko je bila najvišja, je nižja za odstotno točko, vendar je višja od povprečne stopnje varčevanja gospodinjstev v območju evra, ki znaša 13,8 odstotka. "V zadnjih mesecih se najbolj krepijo dolgoročne vloge (27,2-odstotna medletna rast), saj so domače banke zaradi zaostrovanja razmer na medbančnih trgih bolj odvisne od prihrankov prebivalstva, k čemur so pristopile z intenzivno obrestno politiko," pojasnjujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Zadolževanje narašča
Zadolževanje je ob polletju preseglo 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kljub temu pa so slovenska gospodinjstva v primerjavi z EU med najmanj zadolženimi. "Če primerjamo obseg potrošniških in stanovanjskih posojil gospodinjstev v BDP, je bila zadolženost slovenskih gospodinjstev konec lanskega leta najnižja v državah območja evra," navajajo v Umarju. V Sloveniji so letos v prvih osmih mesecih gospodinjstva najela za polovico manj potrošniških posojil kot v enakem obdobju lani, medtem ko so stanovanjska posojila še malenkost porasla, a se tudi umirjajo.