Raziskavo so opravili med državljani, starimi med 17 in 60 let, v vseh 27 članicah EU. Med znanosti najbolj naklonjenimi smo poleg Francozov, Italijanov, Belgijcev in Slovakov tudi Slovenci. Z raziskavo, katere izsledke je danes predstavila Evropska komisija, so skušali ugotoviti, kakšen ugled ima znanost med prebivalci EU in kakšen odnos imajo ti do evropske raziskovalne politike.

	Evropejci verjamejo v znanost kot v ključ do napredka. Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave

Skeptični nad razvojem genetike
Izkazalo se je, da ljudje znanost visoko cenijo, saj jo povezujejo z napredkom. Kljub temu pa pojem znanosti med ljudmi poraja tudi nekatere bojazni in zadržke, ki so največkrat povezani z možnostjo zlorab znanosti in znanstvenih dosežkov. Vprašani so bili večinoma naklonjeni raziskavam in razvoju na področju medicine, varovanja okolja, energetike in inovacij, ki bi lahko olajšale vsakodnevno življenje. Na drugi strani so prebivalci EU največkrat izrazili zaskrbljenost nad razvojem na področju genetike in gensko spremenjenih organizmov.

Prav glede konkurenčnosti pa med Evropejci vlada nekoliko slabše mnenje. Večina je namreč prepričanih, da njihove države v razvoj znanosti vlagajo premalo, večkrat pa omenjajo tudi pomanjkanje politične volje in vizije ter druge okoliščine, ki pripomorejo k begu možganov iz posamezne države. Večina Evropejcev se strinja z dejstvom, da je znanstvene raziskave potrebno spodbujati, saj so te za države EU nujno potrebne.