Predsednik vlade Miro Cerar je generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, zagotovil, da se bodo izdatki za obrambo, ki so se v preteklih letih zaradi krize precej zmanjšali, v prihodnjih letih spet postopno povečali. To je na svojem prvem sestanku z obrambnimi ministri Nata konec junija zagotovila že obrambna ministrica Andreja Katič.
Čez dve leti postopno poviševanje izdatkov za obrambo
Slovenija, ki trenutno za obrambo namenja manj kot odstotek BDP, tako letos in prihodnje leto ne bo več krčila sredstev za obrambo, v letu 2017 in kasneje pa se bodo ti izdatki začeli postopno zviševati za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto, je na skupni novinarski konferenci povedal premier Cerar. Sredstva bodo namenjana za modernizacijo, investicije in razvoj obrambe.
Članice zavezništva so se lani na vrhu v Walesu zavezale, da bodo prenehale zmanjševati obrambna sredstva in njihov delež v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, če bo to omogočala gospodarska rast. "To ne bo lahko in se ne bo zgodilo čez noč," pravi Stoltenberg, ki je zadovoljen, da vse več držav članic napoveduje povečanje obrambnih izdatkov.
"Nato ima koristi, ker ima Slovenijo za zaveznico, in seveda ima tudi Slovenija koristi od kolektivne obrambe in kolektivne varnosti, ki zagotavlja Nato," je poudaril prvi mož zavezništva.
Cerar lobiral za Črno goro
Slovenski pemier se je v pogovorih s prvim možem zavezništva podprl članstvo Črne gore v Natu.
Cerar je v pogovorih izrazil odločno podporo članstvu Črne gore v Natu."To bi prineslo precejšno stabilnost v do neke mere destabilizirano regijo in okrepilo našo obrambno zvezo," je dejal Cerar in se zavzel, da bi Črna gora postala članica Nata že do konca tega leta. O vabilo Črni gori v zavezništvo bodo odločali na zasedanju zunanjih ministrov v decembru.
Cerar in Stoltenberg sta spregovorila tudi o trenutnih kriznih žariščih in varnostnih vprašanjih, med drugim o ukrajinski krizi, grožnji skrajne Islamske države in migracijah.
Stoltenberg je poudaril, da se mora Nato prilagoditi na nove in spremenjene varnostne okoliščine, pri čemer je omenil grožnjo Islamske države, nasilje v Iraku, Siriji in Severni Afriki, rusko pripojitev Krima in destabilizacijo vzhoda Ukrajine. "Mi se temu prilagajamo, naše sile so bolj pripravljene in Slovenija pri tem sodeluje," je dejal.
Generalni sekretar Nata je pozdravil tudi današnji dogovor o Grčiji. "To je pomembno za Grčijo, EU in Evropo, pa tudi za Nato in vse nas," je poudaril in dodal, da ne gre samo za vprašanje stabilnosti in blaginje, temveč tudi za varnost.
dezurni@zurnal24.si
Se pravi, treba je narediti red tam dol in potem bo vse uredu in folk bo ostal doma. Jok brat, …
Sej se ve kam se bo vlagal...v drone. Dron kot največje orodje nadzorovanja množic.
aha. a sirija nas nič ne stane potem praviš. kaj pa kurtchevi emigrantje, ki so spizdili ravno zaradi tistih norcev??