"Eno mnenje je povsem enotno: treba je ukrepati, treba je ukrepati hitro, pravočasno in dovolj močno. Nekateri ukrepi morajo biti začasne narave, zlasti tisti, ki so najmočnejši, da ne bi porušili dolgoročnega ravnotežja," je dejal finančni minister France Križanič, trenja pa je navedel le glede odpiranja vprašanja finančne perspektive, čemur Slovenija – pa tudi Nemčija in Nizozemska – ni naklonjena.

"Države so izrazite zagovornice močne fiskalne injekcije, s katero bi se zaustavilo spiralo gospodarskega zniževanja in padanja pričakovanj oziroma gospodarskega pesimizma, s pričakovanjem, da se bo potem začela gospodarska rast," pravi Križanič. Dodal je, da si bo "vsaka država izbrala svoj nabor ukrepov glede na razmere, v katerih je".

Slovenija pri tem ni naklonjena nižanju DDV, bo pa njen načrt fiskalne spodbude gospodarski rasti – ta naj bi bil vreden okoli 420 milijonov evrov – najverjetneje vključeval tudi začasno znižanje nekaterih davkov, je pojasnil Križanič.

"Trenutno je več predlogov na mizi: predlog pospešenega znižanja davčne stopnje na dohodek pravnih oseb, predlog znižanja dohodnine za tiste, ki imajo mikropodjetja in plačujejo svoje davke preko dohodnine, predlog začasnega znižanja prispevnih stopenj ter predlog iz koalicijske pogodbe o znižanju dohodnine oziroma dvigu splošne olajšave na raven minimalne plače, kar bi omogočilo lažje preživetje ljudem z najnižjimi dohodki. Več predlogov je," je pojasnil Križanič.