Državljanska vednost osmošolcev je  v primerjavi z letom 2016 nazadovala, kaže mednarodna raziskava o državljanski vgoji in izobraževanje za leto 2022. Slovenija sicer ni izjema, državljanska vednost se je poslabšala tudi v številnih drugih državah, se pa je v Sloveniji poslabšala bolj kot v mednarodnem povprečju predvsem v daljšem obdobju.

"Ko spremljamo dogajanje v daljšem časovnem obdobju, torej od leta 2009, izstopata dve državi, Slovenija in Slovaška, kjer je državljanska vednost pod ravnjo doseženega leta 2009," pravi nacionalna koordinatorka raziskave Eva M. Klemenčič.

Raziskavo so izvedli v letih 1999, 2009, 2016 in 2022, Slovenija pa je bila vanjo vključena v vseh štirih ciklih. V raziskavi je sodelovalo 22 držav in dve nemški regiji, ciljna skupina pa so bili učenci osmega razreda, v povprečju stari 14 let. 

Z raziskavo skušajo ugotoviti, na kakšne načine se mladi v različnih državah oziroma izobraževalnih sistemih pripravljajo na aktivno državljanstvo. V Sloveniji naj bi s šolskim letom 2020 v srednje šole uvedli predmet aktivno državljanstvo, napisali so že učni načrt, nato pa ugotovili, da bi z dodatnim predmetom presegli število predvidenih tedenskih ur za učence. 

Pod mednarodnim povprečjem so tudi vprašanja osmošolcev ko gre za stališča do okolja, priseljencev, političnih in družbenih vprašanjih in pričakovanjih glede udeležbe na volitvah, ko bodo odrasli. Prav tako je pod povprečjem zaupanje v institucije.  

"Nekaj vpliva verjetno lahko pripišemo zaprtju šol v času pred izvajanjem raziskave, vsega pa zagotovo ne. Državljanska vednost in tudi širše, to je odnos mladih do demokratične participacije in družbenih vprašanj, ni zgolj stvar pouka," pravi minister za izobraževanje Dario Felda.