Napredek so ocenjevali po petih merilih uspešnosti: številu osipnikov, bralnih veščinah, številu diplomantov na srednji stopnji in v naravoslovju ter številu odraslih učencev. "Izpolnjevanje meril v Sloveniji je precej pozitivno, izpostaviti velja močno udeležbo odraslih pri izobraževanju," je povedala predstavnica generalnega direktorata Evropske komisije za izobraževanje in kulturo Odile Quintin, ki je predstavila poročilo o napredku v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja pri uresničevanju lizbonskih ciljev za večjo rast in zaposlovanje.

Cilj EU je zvišati udeležbo odraslih, starih od 25 do 64 let, v programih vseživljenjskega učenja na 12,5 odstotka. Napredek na tem področju je prepočasen, potrebna so dodatna prizadevanja, opozarja komisija. Leta 2000 se je na ravni EU izobraževalo 7,1 odstotka odraslih, lani pa 9,6 odstotka. To merilo najbolje izpolnjujejo Švedska, Danska in Velika Britanija, nad povprečjem pa je tudi Slovenija. Še osem milijonov odraslih bi moralo sodelovati v programih vseživljenjskega učenja, da bi bilo merilo doseženo, opozarjajo v Bruslju.

Pri izpolnjevanju merila uspešnosti, ki predvideva zmanjšanje števila osipnikov na deset odstotkov, se je Slovenija precej izboljšala, izhaja iz poročila. Merilo predvideva zmanjšanje števila mladih med 18. in 24. letom s končano nižjo srednjo stopnjo izobraževanja ali manj. Pri izpolnjevanju merila za zvišanje števila diplomantov v srednjem izobraževanju na 85 odstotkov se je Slovenija precej izboljšala in je nad evropskim povprečjem.

Zadnje merilo pa je zvišanje števila diplomantov iz matematike, znanosti ali tehnologije za 15 odstotkov. Slovenija je sicer izboljšala izpolnjevanje tega merila, vendar je še vedno pod evropskim povprečjem, tako kot tudi večina držav članic.