Komisija je delegirani akt sprejela po posvetovanju z vsemi članicami unije in s splošno javnostjo, ki je trajalo štiri tedne. V času posvetovanja je bil osnutek delegiranega akta spremenjen, tako da so se upoštevali prejeti prispevki, če so vključevali nove elemente, so ta teden pojasnili viri pri komisiji.

Kot so spomnili na kmetijskem ministrstvu, je komisija pri pripravi delegiranega akta delno upoštevala slovenske pripombe. Tako po navedbah ministrstva ni ugodila prvotni zahtevi Hrvaške iz maja 2013, da prekliče veljavno slovensko geografsko zaščito za teran, izpostavili pa so tudi dodatne omejitve glede označevanja sorte vinske trte teran na vinih, pridelanih v hrvaški Istri, tako da se naziv sorte teran lahko označuje le v istem vidnem polju in z manjšimi črkami kot Hrvaška Istra.

Foto: Profimedia Vinograd

Komisija je po navedbah ministrstva potrdila tudi ekskluzivnost uporabe zaščitene označbe porekla za vino teran, pridelano na Krasu. To tako ostaja samo vino, pridelano na Krasu v Sloveniji.

Slovenija se bo še naprej borila

Delegirani akt sicer še ni veljaven, saj jo lahko članice EU in Evropski parlament v obdobju dveh mesecev po prejemu uredbe v vseh jezikovnih različicah z ustrezno večino zavrneta. A za to je potrebna res velika večina, zato je kaj takega malo verjetno. V Svetu EU, ki združuje članice, je za zavrnitev potrebna t. i. super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.

Vendar pa se lahko akt v uradnem listu EU objavi in tako začne veljati šele po izteku tega dvomesečnega roka.

Kot so še enkrat poudarili na kmetijskem ministrstvu, je Slovenija še naprej odločena, da bo kljub sprejemu delegiranega akta nadaljevala z aktivnostmi za ohranitev celovitosti zaščite vina teran. Tako bo zahtevala obravnavo akta na Svetu EU, hkrati pa bo uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, vključno z izpodbijanjem uredbe s tožbo pred Sodiščem EU.

dezurni@zurnal24.si