The Economist je tokrat pobliže pogledal položaj Slovenije pred njenim
predsedovanjem EU. Neimenovani zunanji minister ene od držav EU je priznal, da bi bil dosti bolj
vesel, če se kosovska kriza ne bi dogajala ravno med slovenskim predsedovanjem uniji. Po njegovem
mnenju lahko Slovenija v najboljšem primeru upa na
"koordinirano predsedovanje" ter bo le grela stolček Franciji, ki bo začela predsedovati
uniji julija prihodnje leto.
"Slovenija med predsedovanjem ne sme biti preveč kreativna," je še dodal.
V Bruslju in ostalih prestolnicah EU so stališča, ali je dobro ali slabo, da EU vodi Slovenija ravno med kosovsko krizo, deljena.
Po navedbah Economista je na slabi strani dejstvo, da se skuša Slovenija, tako kot mnogo unijinih držav, izogniti med bolečo odločitvijo med Srbijo in Kosovom. Uradna unijino stališče je, da Srbija ne more vstopiti v unijo, dokler ne izroči vojnih zločincev. Za Slovenijo pa vse le ni tako črno-belo, saj po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla "slovenski poslovneži radi trgujejo s Srbijo"; gre tudi za vredno tržišče, državi pa povezujejo podoben jezik in nostalgija.
Taka slovenska neodločnost bi lahko spodbudila tudi ostale članice k izbegavanju teških odločitev, kar bi še dadatno zapletlo stvari na Balkanu. Po navedbah avtorja so Slovaška, Ciper in Romunija proti neodvisnosti Kosova, saj bi ta presedan spodbudil njihove manjšine k poskusu odcepitve.
Dobra stran slovenskega predsedstva pa naj bi bila, da Slovenija zelo dobro pozna regijo.
Rupel: Srbi capljajo na mestu
Razmere na Balkanu se bodo spremenile, ko se bo Srbija spremenila. Kot pravi Rupel, je slovenski BDP močno zrasel s 5.000 dolarjev leta 1989. medtem ko je srbski ostal nespremenjen. "Niso se premaknili nikamor. To je nevzdržno," dodaja.
Slovenija ima tudi prednost v tem, da je kredibilna država. Slovenija si želi, da se Srbija in Kosovo priključijo uniji. To je konec koncev tudi v njenem interesu, da ima v sosedstvu bogate države, ki se držijo zakonov.
Avtor končuje z mislijo, da Slovenija sicer sama ne bo rešila kosovskega vprašanja, je pa pomembna simbolika njenega predsedovanja, saj prihaja ravno v pravem trenutku.
V Bruslju in ostalih prestolnicah EU so stališča, ali je dobro ali slabo, da EU vodi Slovenija ravno med kosovsko krizo, deljena.
Po navedbah Economista je na slabi strani dejstvo, da se skuša Slovenija, tako kot mnogo unijinih držav, izogniti med bolečo odločitvijo med Srbijo in Kosovom. Uradna unijino stališče je, da Srbija ne more vstopiti v unijo, dokler ne izroči vojnih zločincev. Za Slovenijo pa vse le ni tako črno-belo, saj po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla "slovenski poslovneži radi trgujejo s Srbijo"; gre tudi za vredno tržišče, državi pa povezujejo podoben jezik in nostalgija.
Taka slovenska neodločnost bi lahko spodbudila tudi ostale članice k izbegavanju teških odločitev, kar bi še dadatno zapletlo stvari na Balkanu. Po navedbah avtorja so Slovaška, Ciper in Romunija proti neodvisnosti Kosova, saj bi ta presedan spodbudil njihove manjšine k poskusu odcepitve.
Dobra stran slovenskega predsedstva pa naj bi bila, da Slovenija zelo dobro pozna regijo.
Rupel: Srbi capljajo na mestu
Razmere na Balkanu se bodo spremenile, ko se bo Srbija spremenila. Kot pravi Rupel, je slovenski BDP močno zrasel s 5.000 dolarjev leta 1989. medtem ko je srbski ostal nespremenjen. "Niso se premaknili nikamor. To je nevzdržno," dodaja.
Slovenija ima tudi prednost v tem, da je kredibilna država. Slovenija si želi, da se Srbija in Kosovo priključijo uniji. To je konec koncev tudi v njenem interesu, da ima v sosedstvu bogate države, ki se držijo zakonov.
Avtor končuje z mislijo, da Slovenija sicer sama ne bo rešila kosovskega vprašanja, je pa pomembna simbolika njenega predsedovanja, saj prihaja ravno v pravem trenutku.