Gurira po srečanju s premierjem Janezom Janšo točnega datuma ni želel razkriti, saj sta "kakovost procesa in članstvo preveč pomembna, da bi v procesu postavljali roke." Kljub temu je namignil, da bi Slovenija lahko postala članica OECD prej kot v dveh letih. "Sem Mehičan in Mehika je za vstop v OECD potrebovala dve leti, enako velja za Južno Korejo. Pa niti Mehika niti Južna Koreja nista bili tako dobro pripravljeni, kot je Slovenija," je pojasnil. "Morda je to napoved, da Slovenija ne bo potrebovala tako dolgo," je ocenil.

Izzivi, s katerimi se bo morala soočiti Slovenija na poti v OECD, so enaki kot za vse druge države: ohranjanje stabilne fiskalne politike, prožnost na trgu dela in proizvodov, kakovost izobraževalnega in zdravstvenega sistema, problem staranja prebivalstva, kakovost zdravstvene oskrbe in fiskalni vpliv na pokojnine, je naštel Gurria. Pri soočanju z vsemi temi izzivi je Slovenija dosegla zelo pomembne spremembe, je poudaril. "V procese so vpleteni socialni partnerji. Včasih to ni lahko, včasih so napetosti v procesu, obstaja pa politični pogum," je menil.

Premier Janša se je strinjal s sekretarjem, da je prednost kakovost. "Slovenija bo morala v svoj pravni red prevzeti več kot sto predpisov oziroma jih spremeniti," je pojasnil. To so napredni standardi, nekateri celo precej nad standardi v EU, saj gre za klub 30 najbolj razvitih držav na svetu, je razložil premier. Za Slovenijo je članstvo v OECD eden zadnjih ciljev v smislu članstva v razvitih organizacijah, je poudaril premier. Vlada je za odgovornega za vodenje procesa pristopanja določila ministra za razvoj Žigo Turka.

Generalni sekretar je še posebej poudaril, da nobena država reform ne izvaja, ker je to koristno za njeno vstopanje v OECD, temveč zato, ker je to dobro za državo in za družbo.