"Slovenija bo letos prispevala toliko kot v lanskem letu, se pravi 50 milijonov ameriških dolarjev," je predsednik vlade Janez Janša po vrhu Nata povedal o novem slovenskem prispevku v okviru pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja Ukrajini. Dodal je, da je bila napoved na vrhu v Ankari "lepo sprejeta".

Pojasnil je, da bodo ta sredstva namenjena predvsem krepitvi ukrajinskega sistema protizračne obrambe. "V tem trenutku gre za vprašanje življenja in smrti civilistov v Kijevu," je povedal premier.

Janša prihodnji teden v Ukrajino

Ob tem je za prihodnji teden napovedal obisk v Ukrajini, kjer se bo predvidoma udeležil srečanja Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Še pred tem bo v Parizu sodeloval na srečanju držav t. i. koalicije voljnih za podporo Kijevu.

Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je bila sicer ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha zveze Nato v Ankari. Govorili so še o krepitvi zmogljivosti obrambne industrije, večji vlogi Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti in povečevanju proračunskih izdatkov za obrambo.

Vojaško pomoč Ukrajini, tudi v okviru pobude PURL, zveza Nato obravnava kot izdatek za temeljne obrambne potrebe, ki jih nameravajo članice zavezništva do leta 2035 zvišati na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija bo sicer letos glede na v torek objavljene ocene edina članica, ki za temeljne obrambne potrebe ne bo namenila niti dveh odstotkov BDP.

"Napad na enega je napad na vse"

Voditelji članic Nata, vključno z ZDA, so v Ankari ponovno potrdili svojo "neomajno zavezanost" klavzuli o medsebojni pomoči, ki je zapisana v 5. členu pogodbe o vojaškem zavezništvu. "Napad na enega je napad na vse," so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči.

"Ukrajina prispeva k transatlantski varnosti, zavezniki pa smo enotni v naši neomajni podpori Ukrajini pri branjenju njene svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti," še piše v skupni izjavi. Zato se zavezujejo, da bodo Kijevu za leto 2026 zagotovili 70 milijard evrov za vojaško opremo, pomoč in usposabljanje. Enako raven podpore bodo zagotovili tudi za leto 2027.

Pomoč naj bi zagotovile predvsem evropske članice Nata in Kanada, saj so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom močno zmanjšale finančno podporo Kijevu. Financiranje naj bi sicer vključevalo posojilo EU za podporo ukrajinskim oboroženim silam v višini 60 milijard evrov za obdobje 2026-2027. To pomeni, da bi morale članice Nata letno pokriti po približno 40 milijard evrov iz svojih nacionalnih proračunov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

dezurni@styria-media.si