Večjih problemov ne pričakujem, saj so bile slovenske banke popolnoma izolirane od dogajanj na mednarodnih trgih. To pa zato, ker pri nas in v državah Vzhodne Evrope finančna struktura ni tako poglobljena in razvita, da bi naše banke poslovale s strukturiranimi finančnimi proizvodi. Manjša razvitost na finančnem področju je v tem primeru lahko celo prednost, saj cela Vzhodna Evropa praktično nima problemov. Marko Kranjec, guverner BS

Nekaj časa bo potrebnega za umiritev posledic krize, je po končanem neformalnem zasedanju finančnih ministrov Evropske unije povedal Bajuk in dodal, da bi posledice država lahko čutila, če se bo " negotovost širila ". Kranjec je ob tem pojasnil, da po informacijah slovenskih bank nobena od njih ni neposredno izpostavljena vrednostnim papirjem, ki so čutili posledice ameriške krize. Bo pa treba posredno opazovati, kaj se bo zgodilo s kreditnimi linijami, ki jih imajo slovenske banke pri tujih bankah, je dodal.

Z zlomom nepremičninskega trga v ZDA se je zamajal tudi trg izvedenih finančnih instrumentov, ki so temeljili na omenjenih drugorazrednih hipotekarnih kreditih. Posledice krize v ZDA so v Evropi čutile predvsem nekatere nemške in francoske banke, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi bilo treba najrazličnejše finančne instrumente, ki se pojavljajo na trgu, bolje razumeti in bolje regulirati.

Kranjec je tudi povedal, da predvsem akterji iz držav, kjer so finančni produkti zelo razviti, nasprotujejo večji reguliranosti in transparentnosti, saj pravijo, da gre za " znanje " in njihovo " lastnino ". A tudi angleška centralna banka, ki je zagovarjala predvsem tržne rešitve in manj regulative, je morala intervenirati za pomoč institucijam na trgu, pravi guverner.

Javnofinančni primanjkljaj se bo znižal, je napovedal Bajuk. © BOBO

Finančni ministri Evropske unije so sicer današnjo razpravo posvetili razvoju mehanizmov za večjo stabilnost na finančnem trgu v EU, ki po besedah predsedujočega, portugalskega finančnega ministra Fernanda Teixeira , pomeni boljšo absorpcijo šokov in boljše upravljanje z viri.

Slovenski finančni minister je na kratko spregovoril še o javnih financah v Sloveniji in ponovil napovedi, da bo javnofinančni primanjkljaj z 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2006 letos padel na 0,6 odstotka BDP. Dodal je, da tudi za prihodnje leto upa, da bo primanjkljaj ostal na ravni 0,6 odstotka BDP. Javna poraba se bo po njegovih ocenah v obdobju 2005-2007 znižala najmanj za tri odstotne točke, lahko pa tudi za 3,6 odstotne točke.