V jami Denisova v ruski Sibiriji so nedavno našli šivanko, za katero arheologi menijo, da je stara 50 tisoč let. S tem presega starost šivanke iz jame Potočka zijavka, ki je doslej veljala kot najstarejša na svetu.
Boštjan Odar iz Narodnega muzeja Slovenije je pojasnil, da je najdišče v jami Denisovo izjemnega arheološkega pomena še bolj kot zaradi igle zaradi vsebinskega sklopa, v katerem se nahaja.
Jama Denisova v južnosibirskem gorovju Altaj namreč po besedah Odarja velja za pomembno arheološko najdišče predvsem zaradi najdbe iz leta 2008, ko so v jami našli členek neke ženske, za katerega so predvidevali, da pripada neandertalcem.
Kot Odarja navaja STA, so po analizi DNK leta 2010 raziskovalci iz nemškega Inštituta Max Planck spoznali, da gre za ostanke do tedaj nepoznane človeške rase, ki je najbolj sorodna neandertalcem in so jo poimenovali denisovani. "Gre za veliko odkritje zadnjega desetletja, ki je povsem spremenilo pogled na evolucijo človeka," je poudaril Odar.
Nedavno odkrita šivanka naj bi se po pričevanjih arheologov nahajala v enaki zemeljski plasti kot kost iz leta 2008. To nakazuje, da najdbi izhajata iz približno enakega obdobja, kar pa pomeni, da bi šivanka lahko pripadala denisovanom.
Prva z ušesom
Šivanka je izdelana iz kosti velike ptice, v dolžino meri 76 milimetro. Ima posebno luknjico za navijanje niti, ruski znanstveniki pa menijo, da je zaradi izjemne dolžine verjetno služila kot pripomoček za šivanje krzna.
"Kar je presenetljivo, je to, da ima šivanka iz sibirske jame uho, saj takšne šivanke običajno najdemo v bistveno mlajših paleolitskih obdobjih," je dejal Odar. To nakazuje, da so bili ljudje izpred 50.000 let tehnološko veliko bolj vešči, kot se je še do nedavno domnevalo.
K temu spoznanju po Odarjevih besedah pritrjuje tudi koščena piščal neandertalca iz slovenskega jamskega najdišča Divje babe, ki je od šivanke iz jame Denisova še za 5000 - 10.000 let starejša. Zato tudi ne preseneča odkritje v jami Denisova iz leta 2008, odlomek lično izdelane zapestnice iz temno zeleno prosojne kamnine klorit, ki pa je ocenjena na starost 40.000 let.
Ob tem je Odar poudaril, da obstaja možnost, da šivanke iz jame Denisova niso izdelali denisovani, temveč pripadniki mešanice neandertalcev, denisovanov ter protokromanjoncev, torej kromanjonci. "Gre za kočljivo ugibanje, saj ne vemo natanko, kdaj so neandertalci in denisovani kot samosvoja človeška rasa izumrli. Njihov gen je namreč ohranjen še danes, zato ni prišlo do popolnega izumrtja, temveč do zlivanja človeških ras, ki so takrat poseljevale Evrazijo."
Bolj kot ljudje jamo uporabljali medvedi
Koščeno šivanko iz Potočke zijavke, ki še vedno ostaja najstarejša poznana šivanka v Evropi, danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Ljudje so svoje sledi v Potočki zijavki pustili pred 35.000 leti, v času ene od kratkotrajnih otoplitev, ko je bila visokogorska jama dostopna. Jama ni bila nikoli primerna za bivanje ali za daljše zadrževanje ljudi, jamski medvedi pa so jo uporabljali kot prezimovališče. Vse kaže, da je bila Potočka zijavka svetišče paleolitskih lovcev, kjer so ljudje častili jamskega medveda.
dezurni@zurnal24.si