Razpoložljivi dohodek na prebivalca se je leta 2009 zvišal le v treh statističnih regijah, in sicer v pomurski za 3,7 odstotka, zasavski za 1,5 odstotka in koroški za 0,5 odstotka, je sporočil državni statistični urad.

Različna dinamika rasti razpoložljivega dohodka na prebivalca pa ni bistveno spremenila vrstnega reda statističnih regij na vrednost tega kazalnika, kar pomeni, da na vrhu še vedno ostajajo osrednjeslovenska, obalno-kraška, goriška in notranjsko-kraška regija. Regije z najnižjim razpoložljivim dohodkom pa so pomurska, podravska in spodnjeposavska.

"Logična posledica" upada primarnega dohodka

Obseg razpoložljivega dohodka gospodinjstev določajo predvsem sredstva za zaposlene, ustvarjeni poslovni presežek in socialni transferji, med izdatke pa sodijo davki in socialni prispevki.

Sredstva za zaposlene, izražena na prebivalca, so se na ravni Slovenije leta 2009 zmanjšala za 1,3 odstotka, medtem ko je poslovni presežek upadel za desetino. Socialni transferji, izraženi prav tako na prebivalca, pa so se leta 2009 zvišali za nekaj več kot pet odstotkov.

Zmanjšanje obsega plačanih davkov in prispevkov gospodinjstev je logična posledica upada primarnega dohodka gospodinjstev. Plačani socialni prispevki na prebivalca so se leta 2009 zmanjšali za 0,3 odstotka. Najvišji upad plačanih socialnih prispevkov so zabeležili v gorenjski statistični regiji in jugovzhodni Sloveniji, najvišjo rast pa je imela pomurska regija.