Za predlog, ki ob tem zmanjšuje tudi število poslancev z zdajšnjih 785 na 750, je glasovalo 378 poslancev, 154 jih je bilo proti, 109 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Tako bodo na podlagi nove razdelitve poslanskih sedežev, ki naj bi veljala za mandatno obdobje 2009–2013, vse največje članice EU nekaj poslanskih mest izgubile, svoje vrste pa bodo okrepile nekatere manjše. Poleg Slovenije lahko z dodatnim sedežem računajo še Avstrija, Švedska (trenutno imata po 19 sedežev) in Malta (trenutno pet sedežev).

Manj sedežev Italiji, Nemčiji in Poljski
Število poslanskih sedežev naj bi se v prihodnje zmanjšalo pri skupno 17 članicah EU. Največ mest bi izgubila Italija: s trenutno 78 bi se število njenih poslancev zmanjšalo na 72. Nemčija, država z največ sedežev v Evropskem parlamentu, bi imela v prihodnje namesto 99 le 96 sedežev, Poljska (trenutno 54 sedežev) bi se morala odpovedati trem sedežem. Velika Britanija (trenutno 78 sedežev) bi imela pet sedežev manj, Francija (trenutno prav tako 78 sedežev) pa štiri sedeže manj. Po dva sedeža manj bi imele Romunija (trenutno 35 sedežev) ter Grčija, Portugalska, Belgija, Češka in Madžarska (trenutno po 24 sedežev), po en sedež manj pa Nizozemska (trenutno 27 sedežev), Danska, Slovaška, Finska, Irska (trenutno po 14 sedežev) in Litva (trenutno 13 sedežev). Za Španijo (trenutno 24 sedežev), Bolgarijo (trenutno 18 sedežev), Latvijo (trenutno devet sedežev), Estonijo, Ciper in Luksemburg (trenutno po šest sedežev) število mest ostaja nespremenjeno.

Brejc pri slovenski razdelitvi ne pričakuje zapletov

Mihael Brejc opozarja, da odločitev EP še ni dokončna, a kljub temu pri Sloveniji ne pričakuje težav. © EPA

Novo razdelitev mest naj bi sicer dokončno potrdili voditelji EU na neformalnem vrhu, ki bo 18. in 19. oktobra v Lizboni. Današnjo odločitev Evropskega parlamenta pa je že komentiral tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Mihael Brejc . "Ali bo to na koncu tudi obveljalo, ne vem," je opozoril na nedokončno naravo današnje odločitve, hkrati pa poudaril, da dodaten sedež za Slovenijo doslej ni bil za nikogar sporen. Tako Brejc ne izključuje možnosti sprememb predloga, saj je poročilo, ki ga je na poziv Sveta EU pripravil parlament in so ga danes z veliko večino potrdili evropski poslanci, le pobuda. "Ne moremo reči: to je zdaj to," je opozoril.

Trgovanja s sedeži v prihodnjih dneh, sploh v luči neformalnega vrha prihodnji teden v Lizboni, na katerem naj bi bil predlog za razdelitev sedežev dokončno potrjen, ne gre izključevati, vendar Brejc meni, da sedež Slovenije ni ogrožen. "Glede na to, da nas doslej ni nihče omenjal in se v razpravi o tem ni bilo treba oglasiti, da bi branili naše stališče, ker je čisto jasno, mislim, da tudi vnaprej to najbrž ne bo sporno," je ocenil Brejc, ki je v razpravah tudi sodeloval. Ob tem je dejal še, da so največji problem desetmilijonske države, saj tam prihaja do "pomembnih korekcij". Prav tako je po njegovih besedah nesmiselno govoriti, da je to "pomemben dosežek za Slovenijo" . "To sploh ni res, sploh ne gre za nikakršen dosežek za Slovenijo – toliko nam po tej metodi pripada in konec," je poudaril.