Primerjava: Avstrija je imela volitve teden dni za nami. Pred tednom dni je predsednik zmagovalne stranke dobil mandat za sestavo vlado. In kje smo mi? Slovenija je včeraj, 23 dni po volitvah, dobila zakonodajno vejo oblasti. Uradna so torej postala imena, ki smo jih neuradno poznali, že ko so Avstrijci komaj končali s štetjem glasovnic. Kaj pa je s sestavo vlade? Nič. Tu teče mrtvi tek. Medtem ko zna že vsak redni spremljevalec dnevnih novic našteti več ministrov bodoče vlade kot odhajajoče, si predsednik republike lahko vzame mesec dni časa za odločitev, komu bo podelil mandat za sestavo vlade.

Pogovoriti se mora z vodji poslanskih skupin in preveriti, kdo ima največjo podporo v parlamentu. Čeprav bo najverjetnejši prihodnji mandatar (karkoli že ta besedna zveza pomeni), dve ulici stran že usklajeval koalicijsko pogodbo. Še več, Pahor celo napoveduje, da bo imel pogodbo in vlado sestavljeno že konec tega tedna. Torej še preden bo Türk dobro začel pogovore z vodji poslanskih skupin. Po potrditvi mandatarja pa ima ta kar mesec dni časa za sestavo svojo vlado.

Predolgo
Žrtve vseh teh dolgotrajnih postopkov pa so v prvi vrsti Slovenija in njeni državljani. Bruselj pričakuje odgovor slovenske vlade (katerekoli že) glede vinjet, državljani pa imamo vrsto drugih vprašanj, ki bi jih radi zastavili slovenski vladi (katerikoli že). Dolgi postopki namreč v prvi vrsti ustvarjajo idealne pogoje za ribarjenje v kalnem. Hkrati namreč nihče nima pooblastil in vsi imajo vse pristojnosti. Če bo šlo tako naprej, nas bo v sestavi vlade prehitela celo Litva, ki je imela volitve minulo nedeljo.