Do konca prihodnjega leta naj bi vse države Evropske unije začele testno uporabljati evropsko denarnico za digitalno identiteto. V letu 2027 naj bi se denarnica, ki sicer ne bo obvezna, začela uporabljati vsesplošno. 

Evropska digitalna denarnica bo v obliki aplikacije na telefonu, ki jo bo uradno izdala oziroma potrdila država. Povezana bo z e-osebno ali drugim načinom preverjanja identitete. S pomočjo digitalne denarnice bodo uporabniki pridobili, hranili in delili svoje digitalne dokumente, kot so dokazila o izobrazbi, nazivih in licencah.

Ključno pri digitalni denarnici je, da bo pri uporabi deljenih minimalno podatkov. Ko danes nekdo dokazuje, da je starejši od 18 let oziroma polnoleten, mora pokazati osebno izkaznico, na kateri je poleg starosti mogoče videti ime, naslov, EMŠO. V digitalni denarnici bo deljen zgolj podatek, da je oseba starejša od 18 let. 

Evropska komisija pričakuje, da bi do leta 2030 digitalno denarnico 80 odstotkov Evropejcev začelo uporabljati za vsakodnevna opravila, kot je najem avtomobila ali podpis najemne pogodbe. Nadomestila bo tudi aplikacijo, ki se uvaja za spletno preverjanje starosti. 

Poleg digitalne osebne izkaznice bo v aplikaciji mogoče naložiti še vozniško dovoljenje, zdravstveno kartico, potrdila o izobrazbi, zavarovanja, bančno identifikacijo, elektronski podpis in različna dovoljenja oziroma statuse (npr. status študenta, invalida).

Aplikacija bo delovala tudi, če bomo brez dostopa do interneta.

Evropska digitalna identiteta zaenkrat ne bo nadomeščala bančnega računa. E-denarnica se razlikuje tudi od komercialnih aplikacij, kot sta apple wallet in google wallet. Slednja omogočata shranjevanje in uporabo plačilnih kartic ter drugih komercialnih storitev. E-denarnica pa naj bi bila sprva predvsem identifikacijsko in potrjevalno orodje pri plačilih. Integracija digitalnega evra (če bo sprejet), plačil davkov, glob in plačil v trgovini je predvidena po letu 2028. 

Slovenija že razvila pilotno e-denarnico

Slovenija je v okviru pilotnega projekta že razvila pilotno denarnico in vzpostavila pilotne storitve, ki se zanašajo nanjo, in sicer na portalih eUprava in SPOT. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je izvedlo tudi čezmejno testiranje in pilotiranje denarnic. Tako je bilo uspešno izvedeno testiranje naše pilotne denarnice z e-storitvami Grčije, Finske, Italije, Luksemburga, Poljske in Češke. 

Slovenija je vključena tudi v novi pilotni projekt WE BUILD, ki je namenjen razvoju denarnic za podporo plačilom in razvoju poslovne denarnice. Usmerili se bodo v  uporabo denarnice za dostop podjetij do sistema OOTS, ki omogoča čezmejno izmenjavo dokazil v elektronski obliki, ter v razvoj horizontalnih gradnikov denarnice in semantično interoperabilnost, pojasnjujejo na ministrstvu za digitalno preobrazbo.  

sergeja.hadner@styria-media.si

disclamer