Zaradi težav v informacijskem sistemu naj bi bil ogrožen del sredstev EU in prav težave pri črpanju kohezijskih sredstev naj bi zamajale stolček namestniku generalnega sekretarja vlade Igorju Lakoti. Težave so privrele na dan, ko je bilo spisano spremno besedilo k poročilu o črpanju evropskih sredstev, ki ga je pripravilo novo vodstvo Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Redno poročilo o črpanju evropskih sredstev je zamujalo, ker je nekdanji minister Marko Bandelli zahteval novo poročilo zaradi napak, ki so jih odkrili in ki naj bi jih storile osebe, ki so danes tesni sodelavci premierja.
Podatki, ki so bili dostopni v javnosti, in podatki o finančnem izvajanju, ki so bili na razpolago novemu vodstvu SVRK, se razhajajo. Velik del problema naj bi bile že dalj časa znane težave informacijskega sistema SVRK za vnašanje in obdelavo zahtevkov za črpanje e-MA in prenos zahtevkov iz tega sistema v informacijski sistem ministrstva za finance e-CA, v katerem se ti zahtevki potrjujejo in pošiljajo v Bruselj. Hkrati pa je SVRK tudi po vseh rokih, ko bi morali uporabljati zgolj sistem e-MA, ki je bil edini certificiran za ta namen, zaradi težav, ki so jih imeli, še vedno uporabljali stari informacijski sistem ISARR2.
"Resna grožnja, da Slovenija izgubi dodeljena sredstva"
Tako je Bandellijeva ekipa ugotavljala, da te težave "predstavljajo resno grožnjo, da Slovenija v letošnjem letu prvič (trajno) izgubi dodeljena sredstva". Rok za počrpanje evropskih kohezijskih sredstev, dodeljenih do leta 2015, se namreč izteče konec leta 2018.
Pri tem je poročilo kritično do prejšnjega vodstva SVRK, ki da se je prepočasi in preslabo odzivalo na težave, čeprav so bili nanje opozorjeni. Še posebej naj bi razsežnosti težav razkrila revizija informacijskega sistema, ki jo je opravila družba KPMG in s katero novo vodstvo v primopredaji ni bilo seznanjeno. Kot je danes pojasnila državna sekretarka Nevenka Ribič, naj bi do poročila prišli naključno, ko jih je KPMG želel navesti za referenco. "Iskali smo poročilo, ki pa ga v hiši nismo našli. Do njega smo prišli šele novembra," je dejala.
Koliko sredstev je ogroženih?
Lakota je še s tremi ključnimi akterji SVRK minulega mandata predsedniku vlade spisal tudi odziv, v katerem očitke četverica zanika. Kot je danes med drugim pojasnil za STA, ugotovitve novega vodstva SVRK ne kažejo realnega stanja.
Težav z e-MA sicer ne zanika, a dodaja, da je šlo predvsem za težave z zunanjim izvajalcem. Ravno revizija KPMG je po njegovih besedah spodbudila nekdanjo ministrico Smerkoljevo, da z začetkom leta 2018 prekine pogodbo, unovči bančno garancijo in poišče novega izvajalca. "Ta je od februarja do avgusta uspel odpraviti nekatere ključne težave, ki so nas pestile, in septembra so v večji meri stekla tudi izplačila. Tako je trenutno ogroženih le še 19 milijonov evrov, pa še te zahtevke naj bi ta teden že poslali na ministrstvo za finance, tako da bodo rešena vsa sredstva," zatrjuje Lakota.
Tako se novo vodstvo SVRK po njegovih besedah neupravičeno sklicuje na slabo stanje pred letom dni, čeprav so ga do danes že uspeli sanirati, novi reviziji, ki sta bili opravljeni v tem letu, pa da sta pokazali, da sistem deluje dovolj dobro, da zagotavlja nemotena izplačila iz Bruslja. Ob tem opozarja, da pa je del problema v tem, da bo črpanje manjše, kot je bilo napovedano, tudi v tem, da resorji vseh projektov niso izpeljali, kar je pripisati tudi menjavi vlade.
Po besedah Ribičeve pa je še vedno ogroženih okoli 68 milijonov evrov. "Upam, da nam bo uspelo to številko pravočasno pripeljati do ničle, a ne morem obljubiti. Delamo pa na tem," je dejala. Sprva pa je kazalo, da je ogroženih več kot 180 milijonov evrov, je dodala.
Po poročanju POP TV naj bi bil Lakota v dveh postopkih, ki sta se na podlagi anonimnih prijav začela v začetku septembra, torej takrat, ko je Lakota z ministrstva že odšel na generalni sekretariat vlade, oz. takrat, ko je kohezijsko ministrstvo prevzela SAB. Po poročanju POP TV naj bi policisti na kohezijskem ministrstvu prevzeli dva fascikla papirjev, predvsem glede dokumentacijskega sistema e-MA in z njim povezanih javnih naročil, ki naj bi vsa šla preko Lakote.
Kot so še pojasnili, pa "drugi postopek vodi inšpektorat za javni sektor, ki preiskuje domnevne kršitve predpisov zaradi izplačil stalne pripravljenosti ter povečanega obsega dela in nadur, s čimer naj bi si Lakota vsak mesec plačo zvišal za okoli 600 evrov". Lakota je za POP TV povedal, da s temi postopki, ki naj bi tekli proti njemu, ni seznanjen. Prepričan je, da je nedolžen in da je žrtev političnega spopada med Alenko Bratušek in Marjanom Šarcem.
Še ena od težav, ki jih ugotavlja Bandellijeva ekipa, je razkorak pri podatkih o tem, za koliko dodeljenih sredstev so bile že sklenjene pogodbe po ministrstvih. Tega podatka namreč e-MA ni omogočala, zato so jih dobivali iz sistema ministrstva za finance. Tako so bile v poročilih o črpanju podane zgolj približne ocene, "kar se bo, roko na srce, ponovilo tudi v zadnjem poročilu", navaja Lakota, a dodaja, da to nikakor ne vpliva na črpanje iz Bruslja, ampak gre zgolj za podatek za informacijo državnemu zboru in vladi.
Sicer pa ob težavah Lakota in trojica kažejo s prstom tudi na odločitev vlade, ki je nastopila delo leta 2014 in je odločila, da namesto poenotenega informacijskega sistema SVRK in ministrstvo za finance še naprej uporabljata vsak svoj informacijski sistem. "Ravno to je pripeljalo do zelo zapletenega sistema izvajanja in upravljanja, tako za ministrstva kot tudi končne prejemnike sredstev," so zapisali.
Premier Marjan Šarec naj bi bil seznanjem tako z ugotovitvami kot odzivom nanje, a po besedah Lakote o tem, da bi moral oditi z generalnega sekretariata, še nista govorila. "Nimam pa s tem nobenih težav, če menijo, da bodo brez mene lahko delali boljše," je povedal in zanikal kakršnokoli politično zaledje.
Po informacijah STA naj bi bilo omenjeno spremno besedilo k poročilu o črpanju najprej del enotnega gradiva, ki bi bilo javno objavljeno, a so ga naknadno umaknili in ločeno posredovali Šarcu. To se je zgodilo po tistem, ko je prišlo do dogovora med SAB in premierjem Šarcem o Bandellijevem nasledniku.
dezurni@zurnal24.si
Ja, to so pa Šarčevi novi obrazi, butalska pamet in migrantska delovna vnema.
ampak res nimamo nobenih strokovnjakov, samo zabite uradnike, ki samo cakajo placo in penzijo; res beden narod....