Leta 1999 je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) današnji dan razglasila za mednarodni dan maternega jezika, in sicer na pobudo Bangladeša.

Na pomembnost maternega jezika za medsebojno razumevanje in strpnost je opozorila tudi direktorica Unesca Irina Bokova, ki je pozvala mednarodno skupnost, naj maternim jezikom nameni temeljno mesto v duhu spoštovanja in strpnosti. Kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike je navedla večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje.

Slovenija se glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika med državami članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države. Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev; slovenščina je med njimi. Po statistiki tako ne spada med ogrožene jezike, kar je za STA potrdil tudi jezikoslovec Janez Dular. Po njegovem je strah, da se bo slovenščina izgubila v poplavi drugih jezikov, odveč; strah pa ga je, da se bo občutno skrčil obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu.

Spodbudni podatki za Slovenijo
Število slovenskih govorcev se v zadnjih letih zmanjšuje počasneje kot v preteklosti. Med letoma 1991 in 2001 se je tako odstotek prebivalcev Slovenije, ki so kot svoj materni jezik navedli slovenščino, zmanjšal za 0,6 odstotne točke. V prejšnjih dveh desetletjih je bil delež precej večji: 2,7 oziroma 3,2 odstotne točke.