Bolezen cikade je povezana s steklenim krilatim škržatom, ki je lani povzročil zgodovinsko najslabšo kakovost sladkorne pese. Ličinke škržata živijo v zemlji, odrasle živali pa se hranijo na rastlinah. Ogrožajo tudi krompir, žita in drugo, je STA povedal strokovnjak ormoške zadruge Vladimir Hunjadi.

Po besedah strokovnega sodelavca Zadruge Kooperativa Kristal, so bolezen na sladkorni pesi zaznali lani. Znana je kot sindrom slabe vsebnosti sladkorja, pri njej pa se raven sladkorja v korenini zmanjša tudi za pet odstotnih točk.

"Normalna pesa ima vsaj 16 odstotkov sladkorja, lani smo ga imeli tudi pod 13 odstotki, kar pomeni, da predelovalci po standardih rastline sploh ne obravnavajo več kot sladkorno peso," je dejal Hunjadi. Posledično so odkupne cene drastično padle, številni pridelovalci pa so prenehali s pridelavo.

Cikada, tako Hunjadi, je bolezen, ki so jo prvič opazili na sladkorni pesi, vendar ni omejena le nanjo. Bolezen so sicer prvič odkrili na vzhodu Francije, od koder se je razširila na druga območja pridelave sladkorne pese, to je v Nemčijo, na Madžarsko in v Švico.

Iz Nemčije kmetijski strokovnjaki medtem poročajo, da lahko cikada povzroči tudi do 70-odstotni izpad pridelka krompirja, poškoduje pa lahko še čebulo in povzroča težave tudi na žitih. "Pri pivovarskem ječmenu smo letos zaznali nenavadno nizke vsebnosti beljakovin, pri pšenici podobno. Vzročne povezave s cikado še ni potrjena, a sum ostaja," je dodal.

Na Hrvaškem pomagajo, pri nas ne

Foto: Profimedia krilati škržat

Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi je ob tem poudaril, da so kmetje v Sloveniji pri soočanju s škodljivcem prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti. "Hrvaška kmetom pomaga z dodatnimi finančnimi spodbudami, pri nas pa ne. Če ne bo vsaj pokritja stroškov, se ljudje za pridelavo ne bodo več odločali," je opozoril.

Po njegovem mnenju so k širjenju škodljivca pripomogli tudi nekateri kmetijsko-okoljski ukrepi, kot je zelena pokritost, ki cikadam omogoča lažje preživetje čez zimo.

Na ministrstvu za kmetijstvo in Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so, kot je povedal Hunjadi, potrdili, da so oblikovali posebno skupino, ki preučuje pojav in išče rešitve, tudi v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki. "Na žalost pa niso vključili domačih kmetov in kmetijskih strokovnjakov," še dodaja.

Med kratkoročnimi ukrepi preizkušajo ciljano uporabo insekticidov in spremljanje populacije škodljivca, dolgoročno pa razvijanje sort sladkorne pese, odpornih na cikade, še dodaja Hunjadi.

Ob tem opozarja, da se problem ne bo rešil čez noč: "Tu ni vprašanje le, ali bomo imeli peso. Gre za obstoj številnih drugih pridelkov. Če ne ukrepamo, lahko doživimo scenarij, kakršen se je v 19. stoletju zgodil z lakoto na Irskem."

dezurni@styria-media.si