Zunanje ministrstvo z zaskrbljenostjo spremlja poskuse nekaterih strank vladne koalicije v deželni skupščini Furlanije - Julijske krajine, da bi s posebnimi zakoni, ki bi zadevali "nekakšne slovanske manjšine" v videmski pokrajini, dejansko ločili slovensko manjšino v Italiji na več delov, so v sporočilu za javnost zapisali na MZZ.

MZZ ob tem ocenjuje, da "gre za poskus zanikanja prisotnosti slovenske manjšine v videmski pokrajini". To je po oceni ministrstva med drugim v nasprotju z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji in tudi z vsemi dosedanjimi pogovori med predstavniki obeh držav, kjer je bila slovenska manjšina v Furlaniji - Julijski krajini vedno in dosledno obravnavana kot celota. Omenjeno vprašanje je zunanji minister Dimitrij Rupel pretekli teden že izpostavil na srečanju z italijanskim kolegom Francom Frattinijem v Rimu. Tedaj je tudi poudaril, da " je slovenska manjšina v Italiji ena sama in so vsi poskusi, da bi jo umetno delili, nesprejemljivi", spominjajo na MZZ.

Glede na dejstvo, da v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine napovedujejo skorajšnji začetek razprave o novih zakonih, je slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj zaprosil za nujen sestanek s predsednikom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Renzom Tondom, so še sporočili z MZZ.

Koalicija: "Rezijanščina", "nadiščina" in "po našen" niso slovenska narečja
Vladajoča desnosredinska koalicija v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine je v ponedeljek vložila osnutek deželnega zakona za zaščito, vrednotenje in promocijo krajevnih narečij in kultur, pri čemer želijo zaščititi tudi tako imenovano "rezijanščino", "nadiščino" in govorico "po našen", ki po njihovem mnenju niso slovenska narečja.

Cilj pobude je po besedah predlagateljev dati pravo dostojanstvo narečjem, ki so globoko zakoreninjena na določenem ozemlju in ki predstavljajo različne kulture prebivalstva Furlanije - Julijske krajine. V ta namen so v osnutku predvidene seminarska dejavnost, oblikovanje multimedijskih arhivov, umetniške stvaritve, gledališka in festivalska dejavnost ter izobraževalni in izpopolnjevalni tečaji v šolah.

Kritično sta se na predlog zakona v torek odzvali tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in stranka Slovenska skupnost (SSk), saj menita, da je cilj zakona zanikanje slovenske prisotnosti in da ima fašistični predznak.