Po binkoštih se nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do začetka adventnega časa. Praznik binkošti je povezan z binkoštnim čudežem. Po pisanju Apostolskih del se je zbranim Jezusovim učencem v viharju in ognju razodel Sveti Duh. Začeli so govoriti v različnih jezikih, tako da jih je vsak tujec razumel v svojem jeziku. Za binkoštni praznik so na Slovenskem v preteklosti okrasili hiše z zelenjem ali cvetjem, ponekod so dali na strehe šentjanževe rože, v Prekmurju pa so na "risalsko soboto" na hlevska vrata obesili šipkove veje. Na zelene veje na oknih so dali podobo Svetega Duha, posebno moč pa je imela in še vedno ima blagoslovljena voda, imenovana binkoštna krstnica.

Na binkoštno soboto ali ponedeljek so včasih zagoreli kresovi. Fantje iz okolice Ljutomera so v soboto kurili do polnoči, potem pa so šli v vas in s svojim petjem zbudili pastirje. Posebno pozornost so na binkoštni dan vzbujala posebna pastirska tekmovanja, na primer kdo bo prvi prignal na pašo. V Zilji pa je bil znan "sobotni binkoštni tek" k znamenjskemu drevesu. Ti običaji so se danes po večini že opustili, ostalo je le še obhajanje zakramenta svete birme.

Slovenski škofje bodo darovali slovesne svete maše, med katerimi bodo birmancem podelili zakrament svete birme, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Evangeličani bodo binkoštni praznik, kot so povedali v škofovskem uradu evangeličanske cerkve, obhajali v evangeličanskih cerkvenih občinah. Pravoslavna cerkev pa bo binkošti obhajala 15. junija, 50 dni za pravoslavno veliko nočjo, je povedal paroh Srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani Peran Bošković.

Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota ob binkoštnem prazniku že več kot deset let zapored organizira dobrodelni piknik. Ob tem bo potekala tudi kulturno-dobrodelna prireditev z naslovom Krepost glasbe za krepost ljudi.