Decembra lani je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljenih skoraj 15 tisoč iskalcev prve zaposlitve. Potem ko se je število tri leta zapored (do vključno leta 2008) zmanjševalo, je decembra lani spet naraslo – za skoraj 40 odstotkov.

Direktorica ZRSZ Marija Poglajen pravi, da je za takšno statistiko kriva kriza.

Izobrazba ne pomeni službe
Lani je bilo največ iskalcev prve zaposlitve s peto stopnjo izobrazbe (6.239). Najhitreje se povečuje delež prijavljenih s šesto in sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe (takih je bilo lani 69 oziroma 51 odstotkov več v primerjavi z letom 2008).

Povprečje: sedem mesecev
Povprečni iskalec prve zaposlitve je lani na službo čakal sedem mesecev in 13 dni, so izračunali na ZRSZ, šest odstotkov (872) pa jih na sklepanje prvega delovnega razmerja čaka že več kot dve leti. Sicer pa največ, 42 odstotkov iskalcev prve zaposlitve po statistiki zavoda prvo službo najde v treh mesecih.

Vedno se iščejo isti kadri
O ponudbi služb Poglajenova pravi, da se “vedno iščejo eni in isti poklici: natakarji, kuharji, strojniki in inženirji”. Podatki območnih služb o najbolj iskanih kadrih to potrjujejo – največje je namreč povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, prodajalcih, voznikih (težkih) tovornjakov in vlačilcev, čistilcih, natakarjih in strežnikih ter varilcih.

Bi moralo odgovorno ministrstvo pripraviti kakšne ukrepe (denimo zmanjšati število vpisnih mest v določene programe)? Poglajenova odgovarja: “To nima smisla, saj nihče ne zagotavlja poklica skozi življenje.” Mladim svetuje, naj se o izobrazbi odločajo po svoji viziji.

Z ministrstva za visoko šolstvo nam do danes na vprašanje, ali pripravljajo kakšne ukrepe, ki bi rešili problematiko čakanja na prvo zaposlitev, niso odgovorili.