Do vključno 10. avgusta 2025 je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 63 oseb. Lani v enakem obdobju je v istem obdobju umrlo 40 ljudi. umrlo je 39 ljudi. Lani je v celotnem letu na cestah umrlo 65 ljudi. S policisti smo se pogovarjali o razlogih za skrb vzbujajoče povečanje števila smrtnih žrtev na slovenskih cestah, dejavnikih, ki prispevajo k večji smrtnosti v prometu, in ukrepih, s katerimi želijo zmanjšati število najhujših nesreč v prihodnjih mesecih.

Porast smrtnih žrtev na slovenskih cestah

Leto 2025 je že zdaj – sredi poletja – najhujše leto v zadnjem štiriletnem obdobju, ko gre za število smrtnih žrtev na slovenskih cestah. Letos je v prometnih nesrečah v obdobju od 1. januarja do 4. avgusta na slovenskih cestah umrlo več oseb kot leta 2023, ko jih je bilo 50, in več kot leta 2022, ko smo beležili 59 smrtnih žrtev.

Na policiji poudarjajo, da k porastu bistveno prispeva večje število umrlih voznikov motornih koles in mopedov. Letos je v prometnih nesrečah umrlo kar 18 voznikov motornih koles, štirje vozniki mopeda in en sopotnik na mopedu – skupaj torej 23 oseb na enoslednih vozilih. V primerjavi z letom 2024, ko je bilo takšnih žrtev deset, gre za več kot dvojni porast. 

V 14 primerih so bili za nesrečo odgovorni prav ti vozniki, so za Žurnal24 razkrili s slovenske policije. Poleg njih je življenje izgubilo še pet kolesarjev, od katerih so trije tudi sami povzročili nesrečo.

Najpogostejši vzroki: Hitrost, nepravilna smer vožnje in odvzem prednost

Letos so slovenske ceste polne delovišč, zapor in preusmeritev, kar pogosto povzroča dolge zastoje. Marsikdo bi ob tako spremenjenih prometnih razmerah pomislil, da je prav to eden od razlogov za porast prometnih nesreč s smrtnim izidom. A podatki policije kažejo drugače.

"Večina teh prometnih nesreč se je zgodila na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah, kjer niso potekala dela na cesti in ni bilo zastojev. Tudi dve prometni nesreči, ki sta se zgodili na avtocesti, nista povezani z zastoji," pravijo na policiji.

Največ smrtnih prometnih nesreč je bilo na območju Policijske uprave Celje, kjer so do 4. avgusta 2025 zabeležili 18 tragedij. Sledi Policijska uprava Ljubljana z devetimi nesrečami, medtem ko sta Policijska uprava Maribor in Policijska uprava Novo mesto zabeležili vsaka po osem smrtnih nesreč. Na območju Policijske uprave Kranj se jih je zgodilo sedem smrtnih prometnih nesreč, medtem ko sta Policijska uprava Nova Gorica in Policijska uprava Koper beležili po štiri smrtne prometne nesreče. Najmanj nesreč – a še vedno tragičnih – so zabeležili na območju Policijske uprave Murska Sobota.

Ključni vzroki za letošnji porast smrtnih žrtev so povezani predvsem z ravnanjem udeležencev prometa. Analize kažejo, da je neprilagojena hitrost povzročila 44,3 odstotka vseh letošnjih smrtnih nesreč, sledijo nepravilna stran oziroma smer vožnje (32,8 odstotka) in neupoštevanje pravil prednosti (14,7 odstotka).

Letošnji črni statistiki botruje tudi pomanjkanje spoštovanja osnovnih varnostnih pravil v prometu, opozarjajo na policiji. Med 1. januarjem in 4. avgustom 2025 je v prometnih nesrečah umrlo kar 14 oseb (22,9 odstotka vseh smrtnih žrtev), ki med vožnjo niso uporabljale varnostnega pasu. Med njimi je bilo osem voznikov osebnih vozil, en voznik tovornega vozila, štirje potniki v osebnih vozilih in en potnik v tovornem vozilu.

Poleg tega je življenje izgubilo še šest oseb, ki niso uporabljale zaščitne čelade – med njimi trije kolesarji, dva voznika mopeda in en potnik na mopedu. 

Alkohol je bil prisoten pri četrtini smrtnih prometnih nesreč.

Slovenija Smo res avtomatsko krivi, če smo pijani udeleženi v prometni nesreči

Največ smrtnih nesreč je ob torkih

Med dnevi z največ smrtnimi izidi izstopajo srede. Podatki za zadnja štiri leta (2022–2025) jasno kažejo, da se največ smrtnih prometnih nesreč zgodi ob sredah (39 primerov).

Sledijo sobote (35 primerov v zadnjih štirih letih), takoj za tem torek (34 primerov). Presenetljivo nizko število smrtnih prometnih nesreč beležimo ob ponedeljkih – le 18 primerov v zadnjih štirih letih, kar je skoraj polovico manj kot ob torkih.

Največ smrtnih prometnih nesreč se zgodi v dopoldanskem času, med 9. in 12. uro. V tem časovnem intervalu se je v zadnjih štirih letih zgodilo kar 67 smrtnih nesreč – skoraj dvakrat več kot v drugih delih dneva. Najmanj nesreč se zgodi ponoči med polnočjo in 4. uro (12 primerov).

Kdo so žrtve?

Analiza starosti smrtnih žrtev razkriva, da prometne nesreče ne prizanašajo nobeni generaciji – življenje na slovenskih cestah izgubljajo tako najmlajši udeleženci kot vozniki v pozni starosti. Letos je bila najmlajša smrtna žrtev prometne nesreče potnik na mopedu, rojen leta 2012 (13 let), najstarejša pa voznik osebnega avtomobila, rojen leta 1932 (93 let).

Starostna struktura smrtnih žrtev se v zadnjih letih nekoliko premika proti starejšim voznikom. Analiza razkriva dve starostni kategoriji, ki močno izstopata po številu smrtnih žrtev:

• V starostni skupini od 44 do 54 let je bilo v letu 2025 (do 4. avgusta) skupno 14 žrtev, kar predstavlja opazen porast v primerjavi s prejšnjimi leti.
• V letu 2025 smo do 4. avgusta beležili kar 23 žrtev, starih nad 64 let, kar je najvišje število smrtnih žrtev te starosti v celotnem opazovanem obdobju.

Čeprav poleti pogosto poročamo o tragičnih prometnih nesrečah, v katerih so udeleženi tuji državljani, podatki kažejo, da še vedno prevladujejo domači vozniki in potniki med smrtnimi žrtvami na slovenskih cestah. Statistika za zadnja štiri leta jasno kaže, da delež tujih državljanov med smrtnimi žrtvami prometnih nesreč niha med 15 in 18 odstotki. "Zagotovo na to najbolj vplivajo nepoznavanje ceste in vožnja na dolge razdalje, kar je povezano z utrujenostjo voznika," pravijo na policiji.

Leta 2022 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 3099 tujih državljanov (16,2 odstotka vseh), leto kasneje 3692 (18,1 odstotka), leta 2024 pa 3070 (15,4 odstotka). Letos – do 4. avgusta – se je ta delež spet zvišal. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 3641 tujih državljanov, kar predstavlja 18,5 odstotka vseh udeležencev.

Slovenija Pet žrtev prometne nesreče, ki je pretresla celo Slovenijo

Varno na cesti!

Če se bodo razmere iz prve polovice letošnjega leta nadaljevale, bo 2025 eno najtragičnejših let v zadnjem desetletju. Vsaka številka v tej črni statistiki pomeni izgubljeno življenje, zlomljeno družino in bolečino.

Zato vsi vozniki in udeleženci v prometu: bodite previdni, strpni in spoštujte cestnoprometne predpise. Na cesti ni prostora za ego, nepremišljenost ali naglico. Vozite tako, da boste vi in drugi prišli domov živi – to je edini cilj, ki v prometu res šteje.

nika.vajnhandl@styria-media.si