Ali so kar štiri smrtne nesreče smučarjev pri nas v zadnjih tednih skrb vzbujajoče? Je število primerljivo z nesrečami na neurejenih smučiščih zaradi sprožanja plazov v sosednji Avstriji ali Italiji?
Ocenjujem, da smo še zelo daleč od tega. Predvsem zato, ker je smučišč, kjer je mogoče smučati zunaj urejenih prog, veliko manj kot v sosednjih državah.

Vsekakor pa so razmere v našem visokogorju, denimo na smučiščih Kanin, Krvavec ali Zelenica, veliko nevarnejše za smučanje zunaj prog, sploh zaradi možnosti sprožanja snežnih plazov. In zato imamo več nesreč, kot bi jih imeli v sredogorju, torej denimo na Rogli, Pohorju ali v Kranjski Gori, kjer proženja plazov praktično ni. Na teh smučiščih je zato več nesreč.

Ali je smučanje zunaj urejenih prog lahko kakorkoli varno?
Takšnega smučanja se ne da preprečiti, lahko pa se smučarju pomaga tako, da se ga ozavešča, kje nanj preži nevarnost in da mora biti opremljen vsaj z lavinsko opremo. Tveganja, da se nad smučarjem ne bi sprožil plaz, ne moremo dosti zmanjšati, saj to tveganje pogojujejo razmere v gorah. Varnejše smučanje zunaj urejenih prog lahko zagotovi le preventiva, znanje ter pristop državnih organov in odgovornih na smučiščih, ki bi to znanje in opremo posameznikov, ki želijo smučati na ta način, preverjali.

V tujini je tak pristop že uzakonjen. Jasno je določeno, kje so območja za freeride, in zahteva se, da se nekdo na ta območja poda le z ustrezno opremo, ki se preverja. Tako kot na tujih smučiščih tudi pri nas potrebujemo predele, kjer bo smučar lahko preveril, ali njegova lavinska žolna deluje ali ne. Ali denimo to, kakšna je snežna podlaga, po kateri želi smučati. O tem je v tujini smučar bolje obveščen. Treba se je zavedati, da pri nas trend smučanja freeride narašča, ljudje pa imajo zanj premalo znanja.