Posnetki. Informacijska pooblaščenka je obiskala podjetje DFG Consulting, ki je zadnje mesece v Ljubljani s posebnim avtomobilom s štirimi kamerami snemalo ceste.

"Ko snemamo v Ljubljani, je paranoja; nikjer drugje nimamo nobenih težav," se je hudoval direktor podjetja Tomaž Gvozdanović. Pojasnil je, da snemajo "vertikano in horizontalno prometno signalizacijo" oziroma prometne znake, ulične svetilke in talne oznake. "Zanima nas, koliko jih je, kakšni so ter kje in v kakšnem stanju," je dejal. Večino cest in ulic so že posneli, čaka jih le še snemanje mestnih vpadnic in obvoznice.

Snemanje so opravili po naročilu geodetskega biroja LGB. Njihov tehnični direktor Aleksander Parkelj priznava, da bodo na posnetkih tudi osebni podatki, kot so obrazi ljudi in številke registrskih tablic. Vendar je dejal, da so zanje celo moteči, saj zakrivajo tiste podatke, ki jih želijo posneti. "Temu se ne moremo izogniti, saj ne moremo snemati ponoči, zato snemamo ob koncih tedna in med dopusti, ko je ljudi in prometa manj," je dodal.

Google bi moral brisati

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v primeru snemanja ulic in cest v Sloveniji za spletno aplikacijo Google Street View zahtevala, naj se obrazi in registrske oznake na posnetkih takoj po snemanju zameglijo, originalni posnetki pa uničijo. Neanonimizirani posnetki pa se nikakor ne smejo uporabiti, so takrat zapisali v mnenju. V njem so, kot je pojasnila namestnica pooblaščenke Rosana Lemut Strle, upoštevali tudi dejstvo, da obstajajo programi za avtomatsko prepoznavo obrazov posameznikov. "To se je dodatno potrdilo s Facebookovo novo aplikacijo za prepoznavo obrazov," je dodala.

Parkelj je poudaril, da bodo posnetki, ki so jih naročili, namenjeni izključno interni uporabi vzdrževalcev cest in se nikakor ne bodo znašli na spletu. Podatke bodo obdelali, da bodo dobili geolokacije posameznih točk – prometnih znakov, drogov razsvetljave in talnih oznak. Obrazov in registrskih tablic pa ne bodo brisali. "Glede na to, za kakšen namen snemamo, smo hitro ocenili, da ne gre za nič, kar bi zapadlo pod varstvo osebnih podatkov," je prepričan Parkelj. Če bi posnetke javno objavili, pa bi te podatke izbrisali, je zatrdil.

Dovoljeni podatki o cestah

Namestnica informacijske pooblaščenke je napovedala, da bodo preverili, kakšno pravno podlago ima LGB za zajem osebnih podatkov. Ena od pravnih podlag za snemanje cestne signalizacije je sicer zakon o javnih cestah, po katerem lahko upravljalci cest vodijo evidenco podatkov o cestah.

V ta namen je dovoljeno tudi snemanje cest na terenu, vendar se morajo podatki nanašati le na stanje cest in ne na posameznike, je pojasnila namestnica. Tudi v tem primeru bi torej moral upravljalec cest prekriti vse podatke, iz katerih so posamezniki določljivi, jih anonimizirati.
Lemut Strletova je dodala, da podjetja LGB kot upravljalca osebnih podatkov še niso obravnavali, nameravajo pa uvesti inšpekcijski postopek in preveriti, na kakšni pravni podlagi obdeluje posnetke, ki vsebujejo osebne podatke.