Afera Aflatoksini. Sistem nadzora nad mlekomati deluje, saj so oporečno mleko, ki so ga odkrili pred dobrim tednom, umaknili še isti dan, poudarjajo tako na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kot na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Del stroke se s tem ne strinja.

Oporečna krma

Presežno vrednost kancerogenih aflatoksinov v mleku (gre za strupe, ki jih izločajo nekatere vrste plesni) je pri odkupu od ene izmed kmetij najprej odkrila Kmetijska zadruga Cerklje. Kot se je izkazalo, je bila za oporečno mleko kriva krma iz Hrvaške – čeprav je bila opremljena s potrdili o ustreznosti –, ki jo je kmetiji prodala prav ta zadruga. Onesnaženo krmo naj bi kmetom prodajala tudi Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga. V obeh zadrugah so bili za komentar nedosegljivi. Uprava za varno hrano je zaradi sporne krme konec prejšnjega meseca prepovedala oddajo mleka 54 kmetijam (po zadnjih podatkih prepoved velja še za tri).

Kritika nadzora

Medtem ko zagovorniki varnosti mlekomatov poudarjajo, da večina njihovih lastnikov oddaja isto mleko tudi zadrugam in naprej mlekarnam, kjer dnevno testirajo mleko, Milan Krek iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper trdi, da je nadzor pomanjkljiv. “Ni se prvič zgodilo, da je sporno mleko doseglo kupce,” navaja. Da je nadzor nad mlekom v mlekomatih precej “liberalen”, saj je prepuščen odgovornosti posameznega kmeta (inšpekcijski pregledi pa so občasni), meni tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. “Potrošniku ostane presoja, ali zaupa, da kmet poskrbi za vse potrebne analize, ali mu ne zaupa,” sklene.