Foto: Dare Čekeliš Suzana Kos Pred leti je bila mantra dolgoletnega finančnega ministra Mitje Gasparija, da bo odstopil, če bo proračunski primanjkljaj višji od odstotka BDP. Leta so minila, on je že zaprašena zgodovina, državo s(m)o vmes očitno povsem “zafurali”: proračun je globoko v rdečem in zamuja s plačili, lani ga je doletelo 266 izvršb, država velja za največjega kršitelja plačilnih rokov, največje banke so zamajane do temeljev, število brezposelnih raste, za leto 2013 prav nič ne kaže, da bo bolje.

Je zloglasna trojka res pred našimi vrati? Do nedavnega je še finančni minister Janez Šušteršič opozarjal, da bo “prašiček v mesecu ali dveh prazen” in da nam je iz nekega drugega časa ostalo (pre)veliko pravic; ne zmoremo se jim odreči, kot da bi bile dane za vedno. Imamo ugodnosti, ki jih v večini drugih držav ni – 12 mesecev porodniškega dopusta, plačan odmor za malico, davčne popuste za študentsko delo, uvedba šolnin se nam zdi bogokletna ...

Zakulisje. V političnem zakulisju medtem nastaja morebitna vlada Alenke Bratušek, po kuloarjih pa je zaokrožilo, da naj bi Janez Janša strateško preigraval mogoče variante in iz rokava tik pred zdajci ob omahovanju Državljanske liste glede vstopa v novo koalicijo mandatarja predlagal kar sam, in to Janeza Šušteršiča.

Ob izjemnem nezaupanju javnosti je okoli korita torej še kar gneča, zaupanje državljanov v politike pa tone. Kdo je sploh še vreden našega zaupanja, kdo sposoben reforme peljati naprej, in to s širokim političnim konsenzom in brez neprenehnega metanja polen pod noge?