V švicarski alpski vasici, kjer sem pred petimi leti preživljala počitnice, so bili po okoljski kulturi več desetletij pred nami. Poleg nujnih električnih vozil in kurjave na biomaso, so smeti ločevali tako striktno, da mešanih odpadkov skoraj ni bilo. Kako jim je uspelo? Poleg dobro urejenega sistema odvažanja in predelave ločenih odpadkov so pritisnili na denarnice prebivalcev in turistov. Ena mala črna vrečka, ki je bila edini prostor za mešane odpadke, je stala okoli sedem frankov (kar je danes 4,8 evra). Več so ljudje ločevali, manj je bilo mešanih smeti in manj so plačali za odvoz. Tamkajšnji prebivalci so sistem vzljubili in ga spoštovali. Pri nas pa večina ljudi ne ve, da med embalažo spadajo tudi ribje konzerve ali da med steklo ne mečemo ogledal in porcelana. Še več – zabojniki za ločeno zbiranje morajo imeti le male odprtine, da objestneži vanje ne mečejo vreč mešanih odpadkov.

Sistem. V čem smo Slovenci tako drugačni od Švicarjev? Smo manj pametni, manj moralni? Nikakor ne. Edina razlika je v sistemu. Oni imajo priložnost, da z doslednostjo pri odvozu odpadkov prihranijo, pri nas pa je ločevanje le oblika prostovoljstva. V današnji družbi ima pravi vpliv le denar, pa naj gre za Slovence, Švicarje ali njihove države. Naši državi že grozi Evropska komisija, brezbrižnim državljanom pa naj zagrozijo visoke položnice. Minister Žarnić, ne bojte se grdih pogledov in kritik. Ukrepajte pogumno in učinkovito, državljani vam bodo vsaj dolgoročno hvaležni.