Postopek v tem primeru je začel tržni inšpektorat. Ta je podjetje in njegovo odgovorno osebo spoznal za odgovorna za prekršek po zakonu o uvedbi evra, ker pri poslovanju z uporabniki parkirnih prostorov na več parkiriščih nista zagotovila možnosti plačevanja z evrskimi bankovci in kovanci, so na vrhovnem sodišču danes pojasnili v objavi na svojih spletnih straneh.

Zoper odločbo tržnega inšpektorata sta podjetje in odgovorna oseba vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je okrajno sodišče zavrnilo. Nato sta vložila še pritožbo na višje sodišče, ki je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je prekrškovni postopek ustavilo.

Presodilo je, da njuno ravnanje ne izpolnjuje zakonskih znakov prekrška, saj je bil namen zakona o uvedbi evra predvsem urediti prehod s tolarja na evro, ne pa celovito urediti načina plačevanja v državi. Po presoji višjega sodišča prva omenjena določba sankcionira nesprejemanje evra kot valute po dnevu uvedbe evra, ne pa tudi zavračanja gotovinskega načina plačila, saj iz preostalih določb zakona ne izhaja obveznost zagotavljanja možnosti gotovinskega plačevanja.

Foto: Saša Despot Parkomat

Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi

Po tistem, ko je vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, je o zadevi odločalo še vrhovno sodišče. Zahtevi je ugodilo, saj je presodilo, da sta javno komunalno podjetje in odgovorna oseba izpolnila vse zakonske znake očitanega prekrška. Poudarilo je, da je omenjena zakonska določba že na jezikovni ravni povsem jasna ter da jo je mogoče razumeti le tako, da prepoveduje oziroma sankcionira zavračanje plačila z evrskimi bankovci in kovanci.

Ob tem je vrhovno sodišče opozorilo tudi na pravo EU. Monetarna ureditev držav članic, katerih valuta je evro, je v izključni pristojnosti EU. Pogodba o delovanju EU in uredba o uvedbi evra določata, da so evrski bankovci in kovanci zakonito plačilno sredstvo. Sodišče EU pa je v svoji sodni praksi že pojasnilo, da pojem zakonitega plačilnega sredstva praviloma pomeni obveznost sprejemanja gotovinskih plačil.

Vrhovno sodišče je ob tem še poudarilo, da obveznost sprejemanja gotovine ni povsem brez izjem. Vendar pa je zavrnitev sprejemanja gotovine mogoče urediti le z zakonom, ki je sprejet zaradi varovanja javnega interesa, pri čemer mora takšna omejitev prestati tudi strog test sorazmernosti.

dezurni@styria-media.si