"Mene pa zanima nekaj v zvezi z zlonamernim klevetanjem v podjetju. Imam sodelavko, ki že dalj časa širi grde besede, ne samo o meni, ampak tudi o mojih sodelavcih. Ne vem, zakaj to počne, morda bi želela napredovati ali kaj drugega, no, mi se pa tudi ne bomo dali in želimo to njeno ravnanje nekako končati ali sankcionirati s pravnimi sredstvi. Kaj nam svetujete?"
Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Iskreni in transparentni odnosi na delovnem mestu so želje vsakega zaposlenega. Nenazadnje večina v službi preživi kar tretjino (delovnega) dne, zato ni vseeno, v kakšnem "mikrokozmosu" ga bo preživela. A žal se po nekaterih podatkih kar 20 odstotkov zaposlenih sooča s toksičnimi odnosi v podjetju, kar seveda vpliva na njihovo dobro počutje, na delovno storilnost in tudi na psihofizično zdravje.
Najboljši protistrup zoper takšno ravnanje je sicer ignoranca. Z njo obrekovani ubije dve muhi na en mah. Če bi namreč na klevete odreagiral pretirano emocionalno, bi se po nepotrebnem vznemirjal in bil zaradi tega nerazpoložen in zato tudi delovno manj učinkovit.
Druga možnost je, da se obrekovani odloči za "protinapad". A še preden bi se odločil, da zoper obrekovalca sproži najrazličnejše pravne postopke, naj temeljito premisli, kam vse to vodi. Možno je namreč, da je oseba, ki kleveta, za vodstvo podjetja iz najrazličnejših razlogov pomembna ali nepogrešljiva. V tem primeru bi se direktor verjetno postavil na stran obrekovalca in ne na stran obrekovanega.
Če boste vendarle presodili, da želite to prakso zaključiti s pravnimi sredstvi, boste svoje interese najbolje z odškodninsko tožbo zoper osebo, ki kleveta.
Prav tako se lahko odločite za kazenski pregon zoper obrekovalca zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Tu želim poudariti, da se pregon za tovrstno kaznivo dejanje začne na podlagi zasebne tožbe, kar terja večjo aktivnost žrtve, kot to velja za druga, uradno pregonljiva kazniva dejanja.
Kaznivo dejanja obrekovanja sicer ureja 159. člen KZ-1 in določa, da kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
V primeru kvalificirane oblike kaznivega dejanja, to je v primeru, če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se lahko storilec kaznuje celo z zaporom do dveh let.
Mag. Boštjan J. Turk