Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je dejala, da so se sodniki pripravljeni srečati z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom. Večina sodnikov se bo na odločbe pritožila, je dejala Roblekova in napovedala, da bodo sprožili tudi ustavni spor, če jim s pritožbami ne bo uspelo. Sodniki so dobili večinoma take odločbe o plači, v katerih se kaže, da so prikrajšani, je dejala Roblekova in dodala, da "so prikrajšanja tem večja, čim višje so sodniki in čim daljši delovni staž imajo". Na svojem primeru je Roblekova znižanje ponazorila s podatki, da je njena bruto plača okrožne sodnice z 19 leti delovne dobe znašala 2796,85 evra. Po 1. januarju je njena bruto plača 2513,76 evra, 1. julija 2007 pa bo njena bruto plača znašala 2614,31 evra. Večina sodnikov se bo po njenih besedah pritožila. Kot je pojasnila predsednica društva, bodo pritožbe utemeljili na formalnih pomanjkljivostih in morebitnih napakah, do katerih je prišlo pri prevedbi.

Virant za vnovično predstavitev plačne reforme
Po besedah ministra Viranta bi bilo dobro, da bi se znova sestal s sodniki in jim predstavil novo plačno reformo. Del plače sodnikov je od uveljavitve novega plačnega sistema, ki je začel veljati 1. januarja, odvisen od delovne uspešnosti. Zato Virant kritike novega plačnega sistema v sodstvu razume kot kritike proti nagrajevanju boljšega dela in kot zavzemanje za "uravnilovko in komoditeto v sodstvu".

Virant: Denarja dovolj, problem je učinkovitost
Minister je zagotovil, da je denarja za stimulativne plače v sodstvu dovolj, vprašanje pa je, ali ga bo sodstvo sposobno učinkovito porabiti, kar je odvisno od sodnega menedžmenta. Po podatkih ministrstva je bilo za sodniške plače leta 2005 v proračunu 88 milijonov evrov, letos pa 111 milijonov evrov. "Govorimo o več kot četrtinskem dvigu mase plač za sodnike," je dejal Virant. Z novim plačnim sistemom se dodatek za delovno dobo znižuje z 0,5 na 0,3 odstotka. Po ministrovih besedah zato, da se ta dodatek poenoti za celotno javno upravo, saj je bil ta dodatek za javne uslužbence nižji kot za funkcionarje. Znižanje bodo občutili predvsem sodniki z daljšo delovno dobo, je dejal Virant. Reforma pa bo prinesla postopen dvig plač mlajših sodnikov, predvsem okrajnih sodnikov začetnikov. Dvig bo postopen, ker se plačna nesorazmerja odpravljajo postopno do 1. julija 2009.

Po Virantovem mnenju bi bila vsaka stavka sodnikov trenutno nekorektna do davkoplačevalcev. © BOBO

Ključni del sprememb je po Virantovih besedah v tem, da se bo sodnikom izplačeval del plače za delovno uspešnost, ki lahko znese do 16 odstotkov sodnikove osnovne plače, kar predstavlja na letni ravni dve osnovni plači. Merila za izplačevanje delovne uspešnosti so enaka merilom za napredovanje sodnikov, ki so že vrsto let določena v zakonu o sodniški službi, in se ne nanašajo samo na kvantiteto dela sodnika, ampak tudi na kvaliteto njegovega dela. O dodeljevanju delovne uspešnosti bodo odločali predsedniki sodišč.

Stavka bi bila neupravičena
Glede možnosti sodniške stavke je Virant dejal, "da bi bila ta trenutek vsaka oblika stavke ali bele stavke ali vsaka oblika zmanjševanja učinkovitosti, kvalitete in obsega dela popolnoma neupravičena, neutemeljena in nekorektna. Nekorektna predvsem do davkoplačevalcev, ki plačujejo davke zato, da lahko sodniki dobivajo plače, in pričakujejo tudi kvalitetno storitev sodišč," je poudaril minister. Slovensko sodniško društvo srečanja še ni predlagalo, vendar Virant ocenjuje, da bi bilo srečanje koristno.