Država je na ljubljansko višje delovno in socialno sodišče zjutraj poslala že drugo pritožbo. Celjsko delovno sodišče naj bi namreč nedavno pritrdilo že drugemu tožečemu sodniku, da mu je država skoraj 11 let izplačevala za 20 odstotkov prenizko plačo.

(Ne)pristranskost sodnikov?

Na vrhovnem sodišču pravijo, naj posamezno delovno sodišče samo presodi, ali o teh sporih smejo razsojati sodniki, ki tudi sami tožijo državo zaradi nepravilnega plačevanja.

Reševanje ustavljeno
Državni pravobranilec naj bi v pritožbi izpodbijal vse argumente, s katerimi naj bi celjski delovni sodnik naložil državi, da tožečemu sodniku povrne za okoli 20 tisoč evrov premalo izplačanih plač in vseh delodajalskih prispevkov. Dokler omenjeno višje sodišče te pritožbe ne reši, se celjsko delovno sodišče ne bo lotilo razsojanja v nobeni od še 67 tožb sodnikov, tožilcev in pravobranilcev, ki že mesece čakajo obravnavo.

Tudi pravobranilka toži
Na obravnavo čaka tudi tožba pravobranilke, ki je izgubila državin sodni spor s prvim tožečim sodnikom, ki mu je mariborsko delovno sodišče s pravnomočno sodbo že junija priznalo pravico do poplačila 14 tisoč evrov. Vrhovni sodniki na zahtevo pravosodnega ministra Aleša Zalarja sicer že od avgusta preverjajo zakonitost sodbe.

Na pravobranilstvu zanikajo, da pravobranilka revizije ni zahtevala še pred ministrovim ukazom zaradi osebnih interesov, ker da je tožbo zoper državo vložila sama šele po pravnomočno končani in za državo izgubljeni tožbi. Sicer pa zagotavljajo, da države v tožbah zaradi nepravilnega plačevanja ne zastopa nihče od 33 pravobranilcev, katerih tožbe še čakajo na obravnavo na sodišču.