Sodniki tudi po koncu tridnevne stavke niso zadovoljni s plačami in plačnim sistemom v sodstvu. Napovedujejo pasivni odpor, kar pomeni, da ne bodo več vlagali svojih sil v odpravljanje zaostankov.

	Ne delate toliko, da ne zmorete več. Odvetnik Franci Matoz v oddaji Trenja

Takšno opravljanje dela lahko kaj hitro pripelje do novih sodnih zaostankov, za kar bodo po Virantovem mnenju odgovornost nosili sodniki. Minister je poudaril, da vztraja pri pravičnih rešitvah, ki so pripeljale do miru v javnem sektorju. "Ne bomo tvegali, da bi s popuščanjem sodnikom ogrozili mir," je bil odločen minister, ki je pozval k razmišljanju po zdravi pameti. Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen pa je dodal: "Vemo, da se da in da je treba še veliko izboljšati znotraj sodstva."

V petek bodo člani Slovenskega sodniškega društva na izrednem občnem zboru odločali o nadaljnjih ukrepih. Omenja se možnost dela le v predpisanem obsegu, poziva sodnikom k odpovedi pogodb o dodatnem delu, vse skupaj pa bi lahko pripeljalo do znižanja obsega dela in nesodelovanja v organih, kamor so bili sodniki imenovani.

Če bo predlog dobil podporo, bodo sodniki od 1. julija do izpolnitve svojih zahtev delali samo toliko, kolikor jim predpisujejo merila sodnega sveta. Takšno stanje bi trajalo vse do 1. oktobra. Če do takrat njihove zahteve ne bi bile izpolnjene, bi stavko še zaostrili.