(Ne)dejavni. Ne inšpektorji za delo ne tržni inšpektorji v zadnjih dveh letih niso niti enkrat vstopili v stanovanjske prostore, da bi preverili, ali se v stanovanju opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost. Čeprav jim zakon to omogoča, če si predhodno pridobijo odločbo sodišča.
“Po nadzoru ni potrebe!”
Na inšpektoratu za delo odgovarjajo, da pri nadziranju zaposlovanja na črno “vstop v stanovanjske prostore praviloma ni potreben”.
Prej priznajo sami
“Občani, ki opravljajo delo na črno (večinoma gre za maserje, frizerje, pedikerje, čistilke, varuhe otrok in peke slaščic), so opravljanje dela na črno po navadi priznali med inšpekcijskim postopkom in plačali globo, ki za fizično osebo znaša 208 evrov,” poudarjajo na tržnem inšpektoratu.
Ob tem pojasnjujejo, da je nadzor v stanovanjih precej otežen, saj je zasebnost stanovanja ustavno zagotovljena kategorija. Da dobijo odredbo sodišča, morajo inšpektorji izkazati utemeljen sum, da gre za delo na črno ter da bodo v stanovanju najdeni predmeti in listine, s katerimi je kršitelj storil prekršek.
To pa je po njihovih besedah težko dokazati. Vendar v dveh letih sodišča niso niti zaprosili za izdajo odredbe za hišno preiskavo.
Statistika. Lani so delovni inšpektorji do oktobra opravili 14.989 pregledov in ugotovili 18.036 kršitev. Podali so 75 kazenskih ovadb in slabih 3.000 plačilnih nalogov, večinoma pa je šlo za ureditvene odločbe.
Nikoli ob vodo ali elektriko
Nič bolj pridni niso bili inšpektorji pri izvajanju pooblastila, po katerem lahko delodajalcu, ki krši zakone, ustavijo dobavo elektrike, vode in plina ali pa mu prekinejo internetno povezavo.
Tržni inšpektorji se tega niso lotili niti enkrat, delovni inšpektorji pa pravijo, da “gre resnično za redko izrečene ukrepe”, saj lahko podjetju s tem povzročijo veliko škodo, hkrati pa imajo delodajalci registrirane številne dejavnosti, zato izklopa ne morejo odrediti le za posamezno dejavnost.
Pomoč bo omejena
Vlada je v četrtek sprejela zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kazni bodo višje, inšpektorji pa bodo imeli večja pooblastila. Veljati naj bi začel v drugi polovici leta.
1. Zaposlovanje na črno. Delodajalec, ki na črno zaposli brezposelnega, bo moral v treh dneh delavca zaposliti za nedoločen čas ter zanj najmanj za tri mesece poravnati prispevke in davke.
2. Sosedska pomoč. Če se bo izvajala na nepremičninah ali premičninah, kjer se opravlja dejavnost, se bo štela za delo na črno. Prav tako ne bo šlo za sosedsko pomoč, če bo imel “pomočnik” registrirano dejavnost, neposredno vezano na opravljeno delo.
3. Delo v lastni režiji. Delo boste lahko zakonito opravljali le na (ne)premičninah, katerih lastnik ali najemnik ste, pomagali pa vam bodo lahko le sorodniki do drugega kolena in zakonski ali zunajzakonski partnerji.
4. Nadzorniki. Nadzor nad zaposlovanjem na črno, ki ga zdaj opravljajo delovni inšpektorji, bodo opravljali cariniki.
5. Globe. Te bodo višje. Znašale bodo od 500 evrov (za malega delavca, ki bo delal brez napotnice) do 15 tisoč evrov (za delodajalca, ki bo delavca zaposlil na črno).